Novosti pri normirancih v letu 2026

Vstop v sistem normiranih odhodkov po 1. 1. 2026

Prihodkovni pogoji

S.p., ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih stroškov, bo lahko prešel na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov v primeru, če v preteklih dveh letih njegovi prihodki ne bodo presegali v povprečju 120.000 evrov na leto, in če je obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve vsaj 9 mesecev.

Spomnimo: v letu 2025 sta bili, pred sprejemom zakona, meji za prehod na normiranca pri polnih s. p.-jih 60.000 evrov in pri popoldancih 30.000 evrov prihodkov.

Rok ponovne priglasitve normiranega s. p.-ja

Za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov od 1. 1. 2026 velja dodaten pogoj. Ta določa rok za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov v primerih, ko je s. p. iz tega sistema izstopil ali pa je z dejavnostjo prenehal in jo ponovno registriral.

Rok je pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma prehoda na dejanski s. p. ne upošteva.

Ta novost je opredeljena v tretjem odstavku 6. člena ZPZR in se nanaša na obdobja po 1. 1. 2026, kar podrobneje določajo prehodne določbe v 20. členu.

Če je torej podjetnik prešel iz normiranih stroškov na dejanske ali prenehal z dejavnostjo v letu 2025 ali prej, bo ohranil pravico, da v obeh primerih priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov.

Primer

Normiran s. p. je zaprl dejavnost 1. februarja 2026. Kot pravi zakon, se leto zaprtja ne šteje, zato začne rok petih let teči s 1. 1. 2027, kar pomeni, da bo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov lahko priglasil najprej s 1. januarjem 2032.

Izstop iz sistema normiranih odhodkov po 1. 1. 2026

Če s. p. preseže prihodke, ki v povprečju dveh zaporednih predhodnih davčnih let presegajo:

• 120.000 evrov pri polnem s. p., ki je zavarovan za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev v obeh davčnih obdobjih (vsota prihodkov ne sme presegati 240.000 evrov);
• 50.000 evrov pri popoldanskem s. p.-ju, ki ne izpolnjuje pogoja zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj devet mesecev v obeh davčnih obdobjih (vsota prihodkov ne sme presegati 100.000 evrov);
• 85.000 evrov pri s. p., ki je v enem letu redni in v drugem letu popoldanski s. p.

bo moral tak s.p. v letu 2026 izstopiti iz sistema normiranstva.

Pogoji se upoštevajo že v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.

Tudi tu zakonodajalec uvaja novost, in sicer se za predhodno davčno obdobje upošteva tudi leto, ko dejavnost ni bila registrirana, le da so v tem primeru prihodki s. p. enaki nič.

Davčna stopnja

Uvaja se višja davčna stopnja za vse, ki bodo v davčnem letu presegli višino prihodkov 120.000 evrov pri polnem s. p. in 50.000 evrov pri popoldanskem s. p. Višina davčne stopnje je 35 %, po kateri bo obdavčen le del, ki presega navedene prihodke.

Učinek davčne stopnje pri polnem s. p.

Do višine prihodkov 120.000 evrov je davčna stopnja 20 %, prihodki nad tem zneskom so obdavčeni s 35 % stopnjo davka:

Primer

Polni s. p. doseže 140.000 evrov prihodkov v letu 2026. Normiranih stroškov ima v tem primeru 48.000 evrov (maksimalni znesek normiranih stroškov). Pri znesku 120.000 evrov znaša davčna osnova 72.000 evrov. 20 % davek znaša 14.400 evrov. Razlika 20.000 evrov je obdavčena s stopnjo 35 %, davek pa znaša 7.000 evrov. Celotni davek pri prihodkih 140.000 evrov tako znaša 21.400 evrov.

Učinek davčne stopnje pri popoldanskem s. p.

Do višine prihodkov 50.000 evrov je davčna stopnja 20 %, prihodki nad tem zneskom so obdavčeni s 35 % stopnjo davka:

Primer

Popoldanski s. p. doseže 60.000 evrov prihodkov v letu 2026. Normiranih stroškov ima v tem primeru 17.000 evrov (maksimalni znesek normiranih stroškov). Pri znesku 50.000 evrov znaša davčna osnova 33.000 evrov. 20 % davek znaša 6.600 evrov. Razlika 10.000 evrov je obdavčena s stopnjo 35 %, davek pa znaša 3.500 evrov. Celotni davek pri prihodkih 60.000 evrov tako znaša 10.100 evrov.

Komentar

Zakonodajalec je dober mesec pred zaključkom leta spremenil pravila, ki so za normirance najpomembnejša: koliko lahko zaslužim, da ostanem normiran s. p. Večina opravlja storitvene ali svetovalne dejavnosti, kar pomeni, da imajo malo stroškov poslovanja. Kar nekaj jih poznam, ki so prekinili pogodbo s kakšnim od naročnikov. V primeru, da bi iz sistema normiranstva izstopili, bi velik del prihodka namenili plačilu davka in prispevkov.

Če pogledamo prispevke, ki jih mora s. p. plačati vsak mesec do 20. v mesecu: v novembru 2024 so minimalni prispevki znašali 544,04 evra, leto kasneje pa 614,83 evra. Največji vpliv na zvišanje prispevkov imajo poleg višje povprečne plače v preteklem letu še zvišanje zneska obveznega zdravstvenega prispevka ter prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga podjetniki plačujejo v višini 2 %, kar predstavlja 28,74 evra mesečno.

Če bo torej polni normiranec v letu 2025 zaslužil 18.000 evrov, bo od tega zneska plačal 7.377,84 evra prispevkov in 720 evrov davka. Ostane mu 9.902,16 evra. Če ta znesek preračunamo na mesečno raven, je to 825,18 evra na mesec. V letu 2024 je prag tveganja revščine znašal 981 evrov na mesec za enočlansko gospodinjstvo. Komentar je tukaj odveč.

V letu 2024 je bilo registriranih 90.380 normirancev, njihovi prihodki so znašali 2.445.791.779,06 evrov. Brez prihodkov ali s prihodki, nižjimi od 1.000 evrov, je bilo 7.638 normirancev; manj kot 18.000 evrov je zaslužilo 43.498 normirancev in več kot 120.000 evrov 1.154 normirancev. Pri tem bi rada opozorila, da iz razosebljenih podatkov o prihodkih normirancev ni jasno, ali gre za redni ali popoldanski s. p.

O najvišjem zaslužku normiranca so se letos razpisali mediji. Za prihodke 5,23 milijona evrov v letu 2024 je normiranec iz jugovzhodne Slovenije plačal 1,03 milijona davka. Efektivna stopnja je bila torej 19,77 %.

Kako pa vse skupaj vpliva na naše delo, delo računovodij in davčnih svetovalcev, ki že septembra, ob napovedi sprememb za normirance v medijih, prejmemo prošnje naših naročnikov, da jim izračunamo, koliko davka bodo plačali po novem? Ko se znajdemo v situaciji, ko ne razpolagamo z zanesljivimi podatki, ker je zakon objavljen v Uradnem listu dva meseca kasneje? Naše delo je iz leta v leto bolj stresno, ker delujemo v tako nepredvidljivem podjetniškem okolju.

Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve, d. o. o.

vir: miniMAX