Državni zbor RS je sprejel prvi paket davčnih sprememb

Državni zbor je danes sprejel prvi paket davčnih sprememb, ki je usmerjen v krepitev konkurenčnosti gospodarstva in dodane vrednosti. Sprejeti ukrepi med drugim prinašajo ugodnejšo davčno obravnavo za ključne razvojne kadre iz tujine, lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži ter daljše časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod.

Razvojno naravnani ukrepi

Ključni del prvega paketa davčnih sprememb so razvojno naravnani ukrepi, ki bodo podprli dejavnosti in zaposlene z višjo dodano vrednostjo. S tem želijo prispevati k hitrejšemu zmanjševanju zaostanka za državami, ki veljajo za inovacijske voditeljice.

Ugodnosti za kadre iz tujine

Uvajajo ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače, s čimer želimo privabiti kadre iz tujine. Ukrep velja za Slovence in tuje državljane, koristiti pa ga bo možno ob pogoju, da posameznik ob prihodu v Slovenijo ni starejši od 40 let, v zadnjih dveh zaporednih letih pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Ti kadri bodo lahko ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let, z ukrepom pa bodo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva.

Spodbude za lastništvo delavcev v podjetjih

Spodbuditi želijo tudi lastništvo delavcev v podjetjih, zato paket ukrepov vključuje tudi lažje nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka. Naslovili so tudi izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja, tako da so zamaknili izračun davčne obveznosti od tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Ukrepi za boljšo mednarodno konkurenčnost našega gospodarstva

Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje (mednarodne) konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pri katerih so v čim večji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost (uvedba DDV skupin, dvig meje za obvezni vstop v sistem DDV na 60.000 evrov), razširili so časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, odpravili nejasnosti in strožje omejitve pri davčnem priznavanju odhodkov iz naslova obresti pri posojilih med povezanimi osebami, prisluhnili pa so tudi kmetom, saj bodo plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost po novem v celoti izključena iz obdavčitve.

Več drugih ukrepov in ciljev

Z ukrepi v tretjem delu paketa pa naslavljamo nekatere druge politike in cilje. Na splošno stopnjo DDV so prilagodili obdavčitev sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Ob tem poudarjajo, da bo za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v veljavi ostala znižana stopnja DDV. Ta ukrep namreč ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim primarno podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.

Poslovanje prodajnih avtomatov

Vzpostavili so tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu, na način, kot je že vzpostavljen v okviru davčnega potrjevanja računov. Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov, avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (za dobave, ki so oproščene obračunavanja DDV) in za avtomate, ki delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata. S tem ukrepom so poenostavili in poenotili pravila glede prodaje prek avtomatov in omogočili učinkovitejši nadzor davčnega organa, to pa bo pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost gospodarskih panog, v okviru katerih je že zdaj obvezno davčno potrjevanje računov.

Obveznost vodenja evidenc DDV

S predlogom zakona se za davčne zavezance, identificirane za namene DDV, določa obveznost vodenja evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV ter obveznost sporočanja teh podatkov davčnemu organu. Gre za podatke, ki jih davčni zavezanci že danes vodijo v svojem knjigovodstvu. Davčni organ pa bo davčnim zavezancem omogočal pripravo predizpolnjenega obračuna DDV.

S tem bodo davčni zavezanci razbremenjeni zahtevkov davčnega organa po predložitvi podatkov, zmanjšal se bo obseg fizičnih pregledov pri davčnih zavezancih, predvsem manjšim zavezancem z enostavnejšimi transakcijami pa bo možnost sestave predizpolnjenega obračuna DDV olajšala izpolnjevanje obveznosti pravilne sestave in pravočasne predložitve obračuna DDV. To bo prispevalo k izboljšanemu konkurenčnemu okolju za poslovanje gospodarskih subjektov, ki pravilno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti.

Spremembe pri normirancih

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, so spremenili pogoje za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov. V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.

Ob tem poudarjajo, da za del normirancev pogoje izboljšujemo, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50.000 evrov.

Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa so posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravili.

Prehodno obdobje

Za prehod na nov sistem velja prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.

Počasi do razbremenitev za male podjetnike

S temi spremembami se počasi približujemo izhodiščnemu namenu tega davčnega ukrepa – administrativnim razbremenitvam podjetnikov z manjšimi obsegi poslovanja, ki so običajno značilni za začetno poslovanje. Hkrati pa želimo s temi spremembami omiliti tudi težave, ki jih obstoječ sistem zaradi svoje davčne ugodnosti povzroča na različnih ravneh. Ob tem poudarjajo tudi, da je sistem normirancev prostovoljen in da se lahko zavezanci odločijo tudi za drugačen način ugotavljanja davčne osnove, in sicer z upoštevanjem dejanskih odhodkov.

Usklajevanje s širšim zakonodajnim okoljem

Del paketa je tudi prenos vsebin dveh EU direktiv ter rešitve, s katerimi zakonske podlage usklajujemo s sodbami oziroma odločbami Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije, dodatno pa še številne rešitve v okviru pravil davčnega postopka, ki zmanjšujejo administrativno breme davčnih zavezancev ter lajšajo izpolnjevanje davčnih obveznosti davčnim zavezancem.

Vrednotenje nepremičnin

Na podlagi sprememb bo v letu 2025 po zaključku trenutnega cikla množičnega vrednotenja nepremičnin vsem lastnikom posredovano pisno obvestilo o vrednosti njihovih nepremičnin.

Vir: MF, DSDCDJP

Preberite tudi:

DAVČNE SPREMEMBE

Davčne spremembe sprejete na Vladi

Vlada RS je na dopisni seji dne, 30. 8. 2024 potrdila prvi paket davčnih sprememb. Spremembe določb Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o davku na dodano vrednost, Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, Zakona o davčnem postopku in Zakona o davčnem potrjevanju računov bodo predvidoma stopile v veljavo s 1. 1. 2025. 

Kaj nas torej čaka v naslednjem letu pa v prispevkih naših svetovalcev:

1. Spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2)

2. Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)

3. Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)

4. Spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPr)

5. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1)