Krog upravičencev ter kakšni so možni načini izvajanja poklicne rehabilitacije

V nadaljevanju razkrivamo, v katerih primerih je delavec/delavka opravičen do poklicne rehabilitacije.

Pravico do poklicne rehabilitacije lahko pridobi zavarovanec in sicer:

• če  je  invalid II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 55 let, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobi  za drugo delo, ki ga bo opravljali polni delovni čas,
• če je invalid  II. kategorije invalidnosti in na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50  let starosti, se pa lahko, glede na preostalo delovno zmožnost, usposobite za drugo delo, ki ga bo  opravljali s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno. 

Poklicna rehabilitacija je lahko tudi  izbirna pravica zavarovanca, ki jo lahko uveljavi namesto pravice do premestitve ali dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno kot: 

• delovni invalid II. kategorije invalidnosti s preostalo delovno zmožnostjo tudi po dopolnjenem 50. oziroma 55. letu starosti
• delovni invalid III. kategorije invalidnosti pred dopolnjeno starostjo 65 let.

Katere so možne so oblike  poklicne rehabilitacije?

• zavarovanec še nadalje opravlja isto delo ali poklic, kot ga je opravljali pred nastankom invalidnosti. Delovno mesto delavca se prilagodi z ustreznimi tehničnimi pripomočki, ki  omogočajo opravljanje dela, ki ga zaradi sprememb v zdravstvenem stanju ne zmore več;
• če prilagoditev s tehničnimi pripomočki ni izvedljiva, se lahko delavec usposobi  za drug poklic ali delo na naslednje načine:

• • s kratkotrajnim usposabljanjem in izobraževanjem, (npr, usposabljanje za delo viličarja)
  • s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu pri delodajalcu oziroma v drugih oblikah delovnega usposabljanja,
  • z izobraževanjem na ustreznih šolah in z drugimi oblikami izobraževanja,
  • z izobraževanjem ob delu z  delavčevim  soglasjem, če se bo  usposabljal  za drugo delo, ki ga bo  opravljal  polni delovni čas.

Če je delavec  v delovnem razmerju poklicno  rehabilitacijo zagotovi delodajalec, pri katerem je bil delavec ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju. V kolikor delavec  ob nastanku invalidnosti ni bil v delovnem razmerju, mu poklicno rehabilitacijo zagotovi Zavod za pokojninsko in invalidsko  zavarovanje v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje. 

V proces izbire poklicne rehabilitacije strokovna institucija medicine dela ali poklicne rehabilitacije vključi tudi delodajalca, saj mora za invalidnega delavca najti primerno delovno mesto. Delodajalcem svetujemo, da se  aktivno vključijo v ta proces  ter se tudi  izjasnijo ali bo določen način poklicne rehabilitacije za oba ustrezen. V praksi se nemalokrat zgodi, da kljub po končani poklicni rehabilitacij delodajalec zanj nima ustreznega delovnega mesta ter da se že  predhodno izjasni, da po končani poklicni rehabilitaciji zanj ne bo imel ustreznega dela.

Po pridobitvi pravice do poklicne rehabilitacije  se je delavec dolžan usposabljati za delo pod pogoji in na način, ki so določeni v posebni pogodbi o poklicni rehabilitaciji. V tej tripartitni pogodbi (zavarovanec, delodajalec ali Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) se določi oblika, način, roki za nastop, trajanje rehabilitacije in druge medsebojne pravice in obveznosti podpisnikov. Ob neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti lahko zavod od nje odstopi. Pogodba  o poklicni rehabilitaciji se lahko podaljša z aneksom, vendar mora za podaljšanje obstajati utemeljen razlog. Stroške  poklicne rehabilitacije nosi zavod. 

Uspešno končana poklicna rehabilitacija je podlaga za pridobitev pravice do premestitve na drugo delovno mesto oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu.

V času poklicne rehabilitacije delavec ostane v delovnem razmerju pri delodajalcu, pri katerem je zaposlen ob nastanku invalidnosti. V tem času ne prejema  plače (razen če se izobražuje ob delu), temveč nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije. Delodajalec pa mora delavcu tudi v času poklicne rehabilitacije izplačati regres, kar izhaja tudi iz sodbe Pdp 115/2018. Pogodba o poklicni rehabilitaciji namreč ureja le pravice in obveznosti strank v zvezi s poklicno rehabilitacijo, ne pa tudi delovnopravnih pravic in obveznosti, ki so sicer urejene s pogodbo o zaposlitvi, ki v času poklicne rehabilitacije še vedno velja.

Če je bil delavec ob nastanku invalidnosti brezposeln,  se čas, prebit na poklicni rehabilitaciji, šteje v zavarovalno dobo.

Delavec lahko pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacijo tudi  izgubi in sicer, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše  pogodbe o poklicni rehabilitaciji, če ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, če v določenem roku iz neopravičenih razlogov ne nastopi ali  k poklicni rehabilitaciji.

Če delavec ne izpolni  svojih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, lahko zavod odstopi od nje. V primeru neuspešno končane poklicne rehabilitacije je delavec po določbah sklenjene pogodbe zavodu dolžan  povrniti nastale stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila stroškov dalje.