Kaj je dobro vedeti o ročnem premeščanju bremen

Katere so zakonske obveze delodajalcev na področju varnosti in zdravja pri delu v zvezi z ročnim premeščanjem bremen?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu že od leta 1999 določa, da mora delodajalec pisno oceniti tveganja za varnost in zdravje pri delu, ki so jim delavke/delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri svojem delu.

Pri sedečem delu z računalnikom so to npr. kostno-mišična obolenja, stres, okvare vida ipd. Pri delu v laboratoriju so lahko prisotna kemična in fizikalna tveganja; če je delo sedeče, tudi tam obstaja nevarnost kostno-mišičnih obolenj ipd. Popolnoma enako je, če gre za delo, pri katerem nekdo ročno premešča bremena – delodajalec mora tudi tukaj oceniti vsa tveganja, npr. za nastanek kostno-mišičnih obolenj.

Ali posodobljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen delodajalcem nalaga nove obveznosti?

Veljavni pravilnik delodajalcem, ki so že do zdaj ravnali v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in ocenili vsa tveganja, ki so jim delavke/delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu, ne prinaša nobenih dodatnih obveznosti.

Kaj prinaša novi pravilnik?

S posodobitvijo pravilnika ministrstvo za delo delodajalcem omogoča lažje ocenjevanje tveganj, povezanih z ročnim premeščanjem bremen. Nemška BAuA – Zvezni inštitut za varnost in zdravje pri delu – je namreč razvila orodje, s katerim lahko na enostaven način ocenimo stopnjo izpostavljenosti tem tveganjem. Z njenim soglasjem smo orodje prevedli in digitalizirali.

Tako lahko delodajalec naredi zelo enostaven in kratek presejalni test, ki mu pokaže, ali mora za določena opravila narediti poglobljeno oceno tveganja. Če je temu tako, lahko uporabi metodo, ki je navedena v pravilniku, ali katerokoli primerljivo metodo.

Kaj je primerljiva metoda?

Primerljiva metoda mora zadostiti minimalnim pogojem, ki jih določa pravilnik. Vsebovati mora zapis o:

• imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
• ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 pravilnika,
• rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
• ocenjeni stopnji tveganja in
• ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.

Napačno tolmačenje pravilnika

Napačno je tolmačenje, da morajo delodajalci za ocenjevanje tveganj, povezanih z ročnim premeščanjem bremen, uporabljati zgolj metodo, ki jo navaja pravilnik. To nikakor ne drži – delodajalci lahko uporabljajo metodo iz pravilnika ali katerokoli drugo primerljivo metodo.

Delodajalci naj bodo pozorni na nepotrebne stroške

Delodajalci, pri katerih v delovnem procesu prihaja do ročnega premeščanja bremen in so tveganja že ustrezno ocenili (kar jim zakon nalaga že od leta 1999) po primerljivi metodi (metodi navedeni v pravilniku ali katerikoli drugi primerljivi metodi), naj bodo pozorni na napačne informacije, da morajo to storiti ponovno.

Ponovno ocenjevanje ni potrebno, če ni prišlo do sprememb v delovnem procesu. Če je delodajalec v Izjavi o varnosti z oceno tveganja ta tveganja že ustrezno ocenil, mu ni potrebno storiti nič.

Dodatne informacije

Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (in priloge): https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV15049

Digitalizirani presejalni test in obrazci za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu: https://vzd.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/spletne-aplikacije/ocena-tveganj-bremena

Vir: OZS