V skladu s 3. odstavkom 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca koledarskega leta izrabiti najmanj 2 tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30.6. naslednjega leta. |
Kaj torej pomeni navedeni dogovor z delodajalcem in ali delodajalec lahko od delavcev zahteva, da celotni letni dopust porabijo do konca tekočega koledarskega leta oziroma v obdobju pred 30.6. naslednjega koledarskega leta?
Referenčno obdobje za izrabo letnega dopusta je praviloma tekoče koledarsko leto, v kateremu je bil delavcu letni dopust odmerjen. Delodajalec mora tako delovni proces prilagoditi izrabi letnega dopusta v tekočem koledarskem letu (npr. s planom letnega dopusta). Kot izhaja iz navedene zakonske določbe, je torej izraba do 30.6. naslednjega leta mogoča le v primeru, da se delavec tako dogovori z delodajalcem oziroma da pri delodajalcu ne obstajajo drugačna pravila glede časovne izrabe letnega dopusta.
Delodajalec lahko namreč tudi določi, da je tekoči letni dopust potrebno porabiti v tekočem koledarskem letu v celoti ali skrajša obdobje prenosa letnega dopusta na čas pred 30.6. (npr. določi, da je izraba tekočega letnega dopusta mogoča le do 30.4. naslednjega koledarskega leta). Pomembno je, da ima delodajalec glede časa izrabe letnega dopusta jasna pravila in da so delavci z njimi seznanjeni, saj v nasprotnem primeru neizrabljenega letnega dopusta delavcem ne bo mogel brisati, v primeru da ga le ti ne bi izrabili.
Potrebno pa je upoštevati, da imajo delavci pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu oziroma do 30.6. naslednjega leta zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta (162/4 ZDR-1). V tem delu se je torej obdobje za prenos letnega dopusta z novelo ZDR-1D (Uradni list RS, št. 114 z dne 15. 11. 2023) podaljšal na 15-mesečno obdobje. Za te delavce pa drugačna ureditev obdobja prenosa letnega dopusta ni mogoča oziroma navedenega obdobja ni mogoče skrajšati.
Zakon sicer nima podrobnejših napotkov glede tega, kdaj je odsotnost delavca dovolj dolga, da opravičuje daljšo izrabo letnega dopusta. Potrebno je torej upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera in od primera do primera presojati, če je torej obstajala možnost koriščenja letnega dopusta v tekočem koledarskem letu in v obdobju do 30.6. naslednjega koledarskega leta oziroma v določenem krajšem obdobju za prenos pri konkretnem delodajalcu.
Nina Ličar