Ali invalid s pravico do dela s polovičnim delovnim časom, lahko obdrži popoldanski s.p.

Pred časom sem imel v reševanju zanimiv primer člana OZS, ki je bil zaposlen za polni delovni čas 40 ur tedensko, ob tem pa imel tudi še t.i. „popoldanski s.p.”

Na ZPIZ-u je dobil odločbo, s katero je kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti pridobil pravico do dela s polovičnim delovnim časom 20 ur tedensko, za drugo polovico naj bi dobil delno nadomestilo.

Ob tem se nam je skupaj s članom zastavilo dvoje pomembnih vprašanj:

1.Ali pride v poštev določba 13. člena ZPIZ-2 o prednostnem vrstnem redu zavarovanja in se mora za preostalih 20 ur vključiti v zavarovanje iz naslova s.p.-ja?

2. Ali lahko kljub temu, da bo iz delovnega razmerja zavarovan le še 20 ur tedensko, še naprej obdrži s.p. kot postransko dejavnost, torej kot „popoldanski s.p.” in iz tega naslova plačuje le pavšalne prispevke?Uvodoma kaže pojasniti, da ima status „popoldanskega s.p.-ja lahko le tisti, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje že na drugi prednostni podlagi s polnim zavarovalnim časom 40 ur tedensko. Dejansko ima prednost pred zavarovanjem iz naslova s.p.-ja, ki je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) opredeljeno v 15. členu, lahko le zavarovanje iz naslova delovnega razmerja, opredeljeno v 14. členu ZPIZ-2.

Kaj sploh pomeni prednostno zavarovanje?

Tozadevno relevanten je 13. člen ZPIZ-2, ki je pravnoformalno dokaj težko razumljiv. Iz te zakonske določbe izhaja, da če oseba hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. Ne glede na takšno določbo  se mora zavarovanec, ki je po prednostni zavarovalni podlagi zavarovan za manj kot polni delovni čas, do polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa zavarovati na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje drugih zavarovalnih podlag.

V praksi pa to pomeni, da če je nekdo zaposlen s polnim delovnim časom (14. člen), ob tem pa ima še svoj s.p.(15. člen), morda je še tudi lastnik d.o.o.-ja in hkrati direktor (16. člen), ali celo opravlja tudi kmetijsko dejavnost (17. člen), si ne more prosto izbirati na kateri pravni podlagi se bo vključil v zavarovanje, saj mimo zakonskih določb, ki določajo vrstni red zavarovanja, ne more. Pred časom so bili dokaj številni primeri, ko je bil posameznik zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti (17. člen ZPIZ-2), čeprav je imel tudi s.p., zato je zaradi napačne podlage zavarovanja ZPIZ vodil postopke ugotavljanja lastnosti zavarovanca in zahteval vključitev v zavarovanje iz naslova s.p.-ja (15. člen ZPIZ-2).

Zavarovanje na podlagi "popoldanskega s.p." se uvršča med posebne primere zavarovanja, zato se mora oseba, ki samostojno opravlja pridobitno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu ZPIZ-2 (torej ni zavarovana kot s.p.), obvezno zavarovati za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Trenutno znašajo ti pavšalni prispevki za PIZ 46,28 €. Ob tem dodajam, da je »popoldanski s.p.« dolžan plačevati tudi pavšalne prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 46,87 €.

Delovnega invalida, ki je pridobil pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in skladno z dokončno odločbo tudi nastopi delo, je potrebno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje prijaviti s polnim delovnim časom, oziroma mora ostati vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom. Posledično temu ima tak invalid tudi pravico do štetja zavarovalne dobe s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom.

Določba 13. člena ZPIZ-2, ki določa vrstni red zavarovanja tako v tem primeru ne pride v poštev.

To pomeni, da v dani situaciji zavarovanec, delovni invalid, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega in ima priznano pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja ter je v obvezno zavarovanje vključen za polni delovni čas 40 ur na teden, še vedno lahko obdrži »popoldanski s.p.«.

Ob sprejemanju novega pokojninskega zakona ZPIZ-3 se utegne situacija tudi spremeniti. Odkrito povedano je nekako nelogično, da država zavarovancu, ki je spoznan za omejeno delazmožnega in se mu zato tudi prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom, posledično pa izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, po drugi strani pa ima zavarovanec še »popoldanski s.p.«, ki zagotovo vsaj deloma terja njegov dodaten, tak ali drugačen delovni angažma.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.

Svetovalec SC OZS