Velik uspeh: Začasno dovoljenje za hitrejšo zaposlitev tujcev, obveznosti učenja slovenščine v podjetju ne bo

Državni zbor je, tudi na podlagi velikih prizadevanj in zahtev naše stanovske organizacije, sprejel interventni zakon o ukrepih na upravnih enotah, ki pomembno prispeva k zmanjšanju administrativnih bremen in hitrejšemu reševanju upravnih zadev.

Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah med drugim odpravlja krajevno pristojnost pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter z začasnim dovoljenjem poenostavlja zaposlovanje tujcev. 

Podjetja bodo tuje delavce lahko tako zaposlila vsaj tri mesece prej, kar je velik uspeh v podporo delodajalcem, iz osnutka in sprejetega interventnega zakona pa je izbrisana tudi zahteva podjetjem, ki naj bi sprva bila odgovorna tudi za učenje slovenskega jezika zaposlenih tujcev, financirati in zagotoviti bi jim morala najmanj 80 ur izobraževanja slovenskega jezika v okviru delovnega časa.

Primarni cilji interventnega zakona

Primarni cilj interventnega zakona je razbremenitev upravnih enot in zaposlenih, saj upravni postopki, posebej s področja tujcev, terjajo precejšnje administrativno breme, hkrati pa se število teh postopkov v zadnjih letih precej povečuje. Zaostanki pri reševanju teh zadev so že tako dolgi, da povzročajo stiske ljudem in gospodarsko škodo, zato interventni zakon uvaja dve poglavitni rešitvi, s pomočjo katerih bodo upravne enote lahko lažje zadihale, zakon torej odpravlja krajevne pristojnosti pri izdajanju bivalnih in delovnih dovoljenj tujcem ter začasno poenostavlja postopke za zaposlovanje tujcev.

Ukinitev krajevne pristojnosti UE

Ukinitev krajevne pristojnosti v tujskih zadevah omogoča enakomernejšo obremenitev upravnih enot, kar bo v povprečju skrajšalo čas reševanja zadev; saj se pričakuje manj povpraševanj uporabnikov javnih storitev o statusu njihove vloge.

Začasno dovoljenje za tujce omogoča hitrejšo zaposlitev

Zakon uvaja tudi ureditev, ki bo po pridobitvi začasnega dovoljenja tujcem omogočila delo in prebivanje v Sloveniji, medtem ko bo postopek na upravni enoti do končne odločitve tekel dalje. Navedeno bo omogočilo hitrejši vstop tujcev na trg dela v Republiki Sloveniji ter njihovo hitrejšo integracijo in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Podjetja bodo tuje delavce lahko tako zaposlila vsaj tri mesece prej, kar je velik uspeh v podporo delodajalcem.

Delodajalci dosegli izbris obveznosti učenja slovenskega jezika

Osnutek predloga interventnega zakona je predvideval tudi obveznost delodajalcev za zagotavljanje učenja slovenskega jezika za tuje delavce, ob tem pa za neizpolnjevanje te zahteve tudi zelo visoke kazni. Podjetja so bila sprva v osnutku interventnega zakona odgovorna tudi za učenje slovenskega jezika zaposlenih tujcev, ki bi jim morala financirati in zagotoviti najmanj 80 ur izobraževanja slovenskega jezika v okviru delovnega časa. Delodajalske organizacije so bile s svojo intervencijo in pojasnili za odstranitev te obveznosti iz predloga zakona, ki bi podjetjem predstavljala znaten finančni in administrativni zalogaj, uspešne, zato je predlagatelj ta predlog umaknil. Sprejeta verzija interventnega zakona te obveznosti torej več ne vključuje.

Zakon bo v veljavo stopil po objavi v uradnem listu.

Povezava do interventnega zakona (DZ RS) >>>

Vir: MJU, OZS