V praksi se še vedno pojavljajo dvomi, ko gre za napotitve državljanov tretjih držav, ki so zaposleni v drugi državi EU. Pogosto se tuji delodajalci iz območja EU znajdejo v težavah, ker slovenskih predpisov ne preverijo pravočasno. Pogosto se zato zgodi, da morajo prekiniti delo, ker niso pridobili ustreznih dovoljenj za svoje napotene delavce iz tretjih držav.
Naj omenimo, da pridobitev enotnega dovoljenja velja tudi za tujce iz tretjih držav, ki so zaposleni pri delodajalcih v EU. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da za izdajo enotnih dovoljenj za te državljane ni potrebno soglasje Zavoda RS za zaposlovanje.
V skladu z Zakonom o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, so določene tudi izjeme za nekatere kategorije tujcev, ki kratkotrajno izvajajo storitev do 90 dni v zadnjih 180 dneh.
To pomeni, da ne potrebujejo enotnega dovoljenja za napotene delavce po Zakonu o tujcih (ZTuj-2, 45. člen) ali dovoljenja za prebivanje in delo po Zakonu o tujcih (ZTuj-2, 37. člen).
Te izjeme po 5. členu Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in dela tujcev-ZZSDT so v primerih, ko tujci:
Ravno tako, ni potrebno imeti dovoljenja za prebivanje tujcem, ki izvajajo kratkotrajne storitve v skladu s 36. in 37. členom Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev – ZZSDT. Te kategorije tujcev so:
V vseh drugih primerih, ko gre za tujce iz tretjih držav z namenom opravljanja čezmejnih storitev v Republiki Sloveniji, je s strani tujega delodajalca potrebno po Zakonu o tujcih – Ztuj-2, pridobiti enotno dovoljenje za napotenega delavca.
Svetovalka – specialistka v Svetovalnem centru Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije s področja plač, knjigovodstva in poslovanja v tujini. Je avtorica številnih člankov revije Obrtnik podjetnik in predavateljica. Bila je predstavnica OZS v delovni skupini pri pripravi novega Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. |
Vir: OZS