Delodajalec je sicer po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust v določeni višini, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do celotnega letnega dopusta. Če delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Pravico do regresa za letni dopust imajo tudi delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar se ta sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenem v pogodbi o zaposlitvi, razen če gre za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom po posebnih predpisih.

Regres za letni dopust lahko delodajalec izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Takšna izjema velja, če delodajalca pesti nelikvidnost, vendar še to le, če delodajalcu to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Inšpektorat za delo izplačilu regresa za letni dopust (in tudi na splošno izplačilu plače in drugih prejemkov) že vrsto let namenja ključno pozornost v svojih nadzorih. Tudi v letu 2024 bodo po 1. juliju izvajali usmerjeno akcijo nadzora glede izplačevanja regresa, pri čemer bo nadzor prednostno usmerjen k tistim, ki so v preteklosti že kršili določbe predpisov glede plačila za delo in zaposlujejo večje število delavcev. Pri tem bodo ponovno sodelovali tudi s Finančno upravo (FURS).

Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem – ki zaposlujejo deset ali manj delavcev (to so lahko pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost) – pa se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2000 evrov.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko za delodajalca pomeni tudi negativne posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, lahko zaradi tega dobi prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, je omejen pri sodelovanju v postopkih javnega naročanja ter ima omejitve pri ustanavljanju družb.

Med vsemi kršitvami glede plačila za delo so v letu 2023 najbolj izstopale kršitve glede regresa za letni dopust. Inšpektorji so jih ugotovili 1.432. Največ ugotovljenih kršitev (188) se je nanašalo na neupoštevanje roka za izplačilo regresa (1. julij oziroma 1. november, če so za to izpolnjeni pogoji), v 16 primerih delodajalci niso upoštevali minimalne višine regresa, 28 kršitev so inšpektorji ugotovili glede izplačila sorazmernega dela regresa. Prav tako 28 kršitev so ugotovili glede plačilnega dneva za izplačilo plače, 17 kršitev pa glede kraja in načina izplačila plače.

Inšpektorji sicer ugotavljajo tudi, da nekateri delodajalci regres izplačujejo v več delih, pri čemer se sklicujejo na likvidnostne težave, ki pa jih ZDR-1 ne definira posebej. Obravnavali so primere, ko delodajalci, kljub temu da so zaposlenim izplačali regres za letni dopust, tega niso izplačali delavcem, ki jim je med letom prenehalo delovno razmerje pri njih.

Na splošno so v nadzoru glede plačila za delo zabeležili tudi primere zlorab, ki pa so težko dokazljive, in sicer, da je delodajalec izplačal delavcem plačo ali regres za letni dopust, v nadaljevanju pa od njih zahteval, da znesek dvignejo z bančnega računa in mu ga v gotovini vrnejo. Inšpektorji so zaznali tudi primere, ko so delodajalci izplačali delavcem različne zneske regresa za letni dopust, pri čemer so praviloma v zakonitem roku vsem delavcem izplačali regres vsaj v višini minimalne plače oziroma v višini, ki jo določa zavezujoča oziroma izbrana kolektivna pogodba. Delodajalci v večini teh primerov niso imeli sprejetih splošnih aktov ali izdelanih formalnih kriterijev, na podlagi katerih bi delavcem izplačali različne zneske regresa. Primeroma so nižji sorazmerni del regresa prejeli delavci, ki jim je v tekočem koledarskem letu prenehalo delovno razmerje ali so koristili starševski dopust ali so bili odsotni zaradi bolezni.

Glede (ne)izplačila regresa še poudarjajo, da lahko inšpektor v okviru svojih pristojnosti zgolj vodi upravni in prekrškovni postopek zaradi opustitve dolžnega ravnanja oziroma nedovoljenega ravnanja delodajalca, ne more pa od delodajalca izterjati neizplačanih denarnih terjatev (doseči poplačila terjatev delavca). Delavec lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Vir: OZS