Možnost opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku

Delodajalci  se pogosto znajdejo v situaciji, ko imajo  zaposlenega delavca,  ki bi ga  v času, ko zanj nimajo  dovolj dela »posodili« drugemu delodajalcu, ki ne najde ustreznega delavca za opravljanja svojega dela (npr. voznika) ima pa že dogovorjen posel. Delavec bi pri drugem delodajalcu delal več kot mesec dni.

Kako pravilno postopati v izogib kazenskim sankcijam?

V takšnih primerih govorimo o tako imenovanem »posojanju« delavcev ter gre za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev  drugemu uporabniku.

Delodajalec lahko opravlja dejavnost zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku le, če je pridobil dovoljenje na pristojnem ministrstvu za delo  in je vpisan v register ali evidenco in izpolnjuje pogoje  po Zakonu o urejanju trga dela (Ur. list RS, štev. 80/2010 in nasl.)  ter Pravilniku za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (Ur. list RS,  štev. 15/14 in nasl.) V kolikor  imate kot delodajalec to dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela drugemu uporabniku lahko delavca »posodite« drugemu delodajalcu.

V nasprotnem primeru se šteje takšno zagotavljanje dela delavca za delo na črno ter prekršek.  Na podlagi 5. člena  Zakona o preprečevanju dela in  zaposlovanja na črno (Ur. list RS, štev. 32/2014, 47/2015) gre  s tem, ko delodajalec  omogoči posamezniku s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi ter  ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj za zaposlovanje na črno.

Delodajalec za zagotavljanje dela lahko začne z opravljanjem dejavnosti, če:

• mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela (ministrstvo preveri po uradni dolžnosti);
• v obdobju zadnjih dveh let ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova plačila za delo (ministrstvo preveri po uradni dolžnosti);
• v obdobju zadnjih dveh letih ni bil objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi in na seznamu nepredlagateljev obračunov, ki ga objavljata Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti (ministrstvo preveri po uradni dolžnosti);
• izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo;
• ima kot svojo glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile (ministrstvo preveri po uradni dolžnosti);
• predloži bančno garancijo najmanj v višini 30.000 eurov.

Pogoje iz druge do šeste alineje mora delodajalec za zagotavljanje dela izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti.

Pravna ali fizična oseba, ki želi opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ministrstvu, pristojnemu za delo, posreduje naslednjo dokumentacijo:

• izpolnjeno vlogo,
• kopijo pogodbe o zaposlitvi iz katere mora biti razvidna zaposlitev strokovne osebe za najmanj polovični delovni čas,
• kopijo diplome strokovne osebe (najmanj 6. raven izobrazbe),
• kopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu strokovne osebe
• opis delovnih izkušenj, iz katerega morajo biti razvidne dvoletne delovne izkušnje na delovnopravnem in kadrovskem področju,
• kopijo najemne pogodbe, v primeru najema prostora kjer se bo dejavnost opravljala,
• izpis iz zemljiške knjige, v primeru lastništva prostora kjer se bo dejavnost opravljala,
• tlorisno skico prostora kjer se bo dejavnost opravljala,
• seznam in opis tehnične opremljenosti za izvajanje dejavnosti,
• bančno garancijo v višini 30.000,00 EUR,
• izjavo, pod kazensko in materialno odgovornostjo, da so vsi podatki v vlogi resnični.

Če ministrstvo, pristojno za delo ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela delavcev uporabniku izpolnjuje predpisane pogoje, mu izda dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in ga vpiše v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku ali evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Delodajalec, ki je pridobil dovoljenje in je vpisan v register ali evidenco poroča na zahtevo ministrstva, pristojnega za delo, na predpisanem obrazcu. Prav tako delodajalec za zagotavljanje dela odda poročilo neodvisnega revizorja vsako leto najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo leto. Delodajalec za zagotavljanje dela, ki je dovoljenje pridobil po 30. juniju, poda prvo poročilo neodvisnega revizorja za obdobje od pridobitve dovoljenja do konca naslednjega koledarskega leta. Če delodajalec za zagotavljanje dela dejavnosti ni opravljal, ministrstvu, pristojnemu za delo, predloži izjavo neodvisnega revizorja iz katere je razvidno, da dejavnosti ni opravljal.

Delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcem drugemu delodajalcu sklene s temi delavci pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi se delavec in delodajalec dogovorita, da bo delavec začasno delal pri drugih uporabnikih, na kraju in v čas, ki je določen z napotitvijo delavca na delo k uporabniku. Z pogodbo o zaposlitvi določita, da bosta višina in plačila za delo in nadomestila odvisni od dejanskega opravljanja dela pri uporabnikih upoštevajoč kolektivne pogodbe in splošne akte,  ki zavezujejo posameznega uporabnika.

ZDR-1 v 62. členu kot pravno podlago za napotitev delavca na delo k uporabniku določa pisen dogovor med delodajalcem za zagotavljanje dela in uporabnikom, v katerem določita medsebojne pravice in obveznosti za zagotavljanje dela, kot tudi pravice in obveznosti delavca in uporabnika. Vsebino tega dogovora  ZDR-1 tudi podrobneje ureja. V pisnem dogovoru delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik ne moreta izključiti odgovornosti uporabnika za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih.  

Staša Pirkmaier Svetovalka – specialistka na Obrtno - podjetniški zbornici Slovenije, ki ima večletne izkušnje s področja in socialnega prava. Je svetovalka ter predavateljica, avtorica strokovnih člankov v reviji Obrtnik podjetnik. Sodelovala je kot strokovna pomoč pri pogajanjih za reformo trga dela 2013. Je članica Komisije za ugotovitev podlage odpovedi o zaposlitvi invalidu.