Kako zakonito izpeljati postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

Delodajalec  ima zaposlenega delavca,  njegovo delo je terenske narave,  ter večkrat zamuja na delo ter predhodno o tem  ne obvesti delodajalca.  Delodajalca zanima,  kako  naj pravilno postopa pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu  iz krivdnega razloga.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je podana, če delodajalec lahko izkaže, da je delavec kršil pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in da so  kršitve  tako hude, da onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Vsaka kršitev delavca (če nima dovolj teže ter dokazov s strani delodajalca ) še ne bo zadostovala za tovrstno odpoved).

Delodajalec ne more redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že ob prvi kršitvi obveznosti s strani delavca (če gre za posebej hude kršitve ima delodajalec v primerih iz 110. člena ZDR-1 (Ur. list RS štev. 21/2013 in nasl.)  možnost delavcu tudi  izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi).

Na podlagi spremenjenega 85. člena ZDR-1D (Ur. list RS, štev. 114/2023) mora delodajalec  pred  redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila.  Skrajšuje se tudi najdaljši dovoljeni rok, v primeru, da je rok določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer iz dveh let na osemnajst mesecev.  Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec., kar je veljalo tudi dosedaj.

Na pisno zahtevo delavca, ki jo lahko poda v treh delovnih dneh od prejema pisnega opozorila, mu mora delodajalec omogočiti, da se v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, o kršitvah iz prvega odstavka 85. člena izjavi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

V postopku zagovora, v katerem se lahko delavec izjavi o očitanih kršitvah, lahko po pooblastilu delavca sodeluje sindikat, če delavec ni član sindikata, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik ali druga oseba, ki jo delavec pooblasti.

Odločitev o pisnem opozorilu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi postopka iz četrtega odstavka 85. člena mora biti podana v osmih dneh po podani izjavi o očitanih kršitvah, izražena v pisni obliki, obrazložena in vročena delavcu.

Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz  krivdnega razloga mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami oziroma z očitanim razlogom  in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblaščena oseba. Običajno zagovor poteka osebno, na dan in v prostorih, ki jih določi delodajalec. Svetujemo, da se vodi in zapiše tudi zapisnik zagovora ter delodajalec sproti zapiše odgovore delavca na očitane kršitve, kar zanj predstavlja tudi dokaz, da je bil zagovor opravljen.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso zajete v vabilu  na zagovor in glede katerih se delavec ne more zagovarjati, ni zakonita, kar izhaja tudi iz sodne prakse, (sodba Pdp 285/2010).

Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Nadalje mora delodajalec, če delavec tako zahteva, o nameravani redni odpovedi iz krivdnega razloga pisno obvestiti sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, če delavec ni član sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obvestiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika.

Tako, kot vsaka odpoved mora biti tudi redna odpoved iz krivdnega razloga v pisni obliki, vsebovati mora vse predpisane sestavine in mora biti vročena delavcu na predpisan način.

Delodajalec mora spoštovati odpovedni rok, ki je v primeru odpovedi iz krivdnega razloga 15 dni. Delavec v primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga nima pravice do odpravnine, prav tako nima pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost po predpisih o urejanju trga dela.

Vsekakor pa svetujemo, da se glede zakonite izpeljave postopka predhodno posvetujete z delovno pravnim strokovnjakom, da se izognete pred morebitnimi preuranjenimi ravnanji, ki vas lahko »krepko udarijo po žepu«.

Vir: OZS

Staša Pirkmaier