Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (razen če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu – v teh primerih ima pravico do celotnega regresa).

Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust lahko posledično vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.

Najbolj pogosta vprašanja in odgovori glede pravice do regresa in letnega dopusta

Vir: OZS