Pogodbe sklenjene po telefonu

Ali smo dolžni plačati račun podjetju, ki nas je klicalo in ponujalo določene storitve po telefonu?

Ko laično govorimo o sklepanju pogodb, skoraj vedno imamo v mislih pogodbe, ki jih stranke podpišejo v pisni obliki. Pa vendarle Obligacijski zakonik[1] pisno formo za sklenitev in veljavnost pogodb ne zahteva kot pravilo, temveč prej kot izjemo. Na primer, v pisni obliki morajo nujno biti sklenjene pogodbe, ki se nanašajo na prenos lastninske pravice na nepremičnini ali s katerimi se ustanavljajo druge stvarne pravice na nepremičnini. Drugi tip pogodbe, ki mora nujno biti sklenjen v pisni obliki, so pogodbe med delodajalci in delavci.

Druge pogodbe, kot je denimo pogodba o trženju (ki je v osnovi praviloma podjemna pogodba, lahko pa tudi mandatna), so lahko sklenjene tudi ustno. Pomembno je zgolj, da se stranke dogovorijo o vseh bistvenih sestavinah pogodbe, kot so stranke pogodbe, predmet pogodbe (kaj je vsebina obveznosti strank), če je pogodba odplačna, pa tudi cena, ki jo je stranka, ki sprejema izpolnitev obveznosti druge stranke dolžna plačati. Ostale bistvene sestavine so odvisne od pravnih pravil, ki veljajo za določen tip pogodbe, zato se lahko za take pogodbe kot bistvene sestavine pogodbe štejejo tudi nekatere druge sestavine (kot je npr. določitev pogoja, roka, zavarovanj ipd.). Za ostale sestavine pogodbe, ki niso izrecno dogovorjene med strankami pogodbe, se uporabljajo določila OZ.

To vedo tudi podjetja, ki tržijo vpise v različne registre in podobne storitve (npr. vključitev v seznam podjetij z odlično boniteto). Nemalokrat tovrstna podjetja svoje stranke pridobivajo po telefonu in sicer tako, da pokličejo podjetnike in jim v telefonskem pogovoru ponudijo svoje storitve. Tekom pogovora sicer povedo vse bistvene sestavine pogodbe (praviloma je to predmet pogodbe – da bodo podjetje sogovornika vpisale v določen register, ceno vpisa in trajanje pogodbe), pa čeprav to storijo na zelo hiter in za mnoge nerazumevajoč način ter tako, da pogosto omenijo kakšne ugodnosti, ki jih imajo stranke od sklenjene pogodbe, tako da si klicani po večini zapomni predvsem koristi, spregleda pa stroške in druge slabosti. Na koncu pogovora še izrecno vprašajo, če se klicani strinja s takim dogovorom. Mnogi so v teh trenutkih zmedeni, bodisi zato, ker pogovora niso razumeli, ker so v gneči in bi samo radi čim prej zaključili pogovor. Zato tudi privolijo v ponudbo, ne zavedajoč se, da s tem dejansko sklepajo pogodbo s klicateljem (oz. podjetjem, ki ga zastopa), ki jih bo seveda zavezovala. Povrh vsega se pogovori dostikrat snemajo, tako da klicatelji imajo še dokazilo o sklenjeni pogodbi. Da so sklenili zavezujočo pogodbo, podjetja ugotovijo šele, ko prejmejo račun podjetja klicatelja. In kaj sedaj?

Žal, pravno gledano – pod pogojem, da je bila pogodba dejansko sklenjena, tj. da je v telefonskem pogovoru klicatelj povedal vse bistvene sestavine pogodbe, s katerimi se je nato klicani strinjal – je pogodba veljavna in je klicano podjetje dolžno plačati račun, ki ga podjetje klicatelj izda. Ugovori kot so: »nismo vedeli, kaj sprejemamo«, »nisem slišal dela o plačilu« in podobno, žal niso pravno veljavni, razen če bi se izkazalo, da je bila ponudba dana na zavajajoč ali kako drugače zmoten način. Iz mojih izkušenj je to redko, ker so podjetja, ki se poslužujejo tovrstne poslovne prakse, kar precej izurjena glede načina podajanja informacij, tako da je praviloma pogodba formalno veljavna. Tudi če bi klicani želel razveljaviti pogodbo iz razloga, ker je bila sklenjena pod vplivom zmote, prevare ipd., bi moral pred sodiščem sam dokazovati takšne okoliščine, kar dodatno otežuje njegov položaj.

Jasno, v primerih, ko zgoraj navedeni pogoji za sklenitev pogodb niso izpolnjeni (predvsem, torej, ko ni bilo soglasja med strankama o bistvenih sestavinah pogodbe), ima klicani absolutno pravico zavrniti plačilo računa, saj pogodba ni bila sklenjena. Vendar je treba biti v to prepričan preden se zavrne račun, zlasti v primerih, ko je bil klic sneman (ker vedno obstaja možnost, da smo kaj po telefonu izjavili, česar se potem ne spomnimo).

Zato je v primerih, ko prejmete klic z vsebino, kot je opisana zgoraj, pa naj je še tako ugodna ali mikavna, najbolj varna opcija, da preden pristanete na karkoli, zahtevate, da vam klicatelj posreduje ponudbo po elektronski pošti (ali kako drugače v pisni obliki), zato da vidite, kakšni so točno pogoji, pod katerimi se sklepa pogodba, vključno s pogoji za odpoved pogodbe. Če vam iz poslanega nato karkoli ni jasno, je smiselno najprej zahtevati vsa pojasnila (npr. če ponudba ne vsebuje določila o možnostih za odpoved pogodbe, ki je dalj časa trajajoča, je smiselno, da se ponudnika izrecno prosi za dogovor o tem). V nasprotnem primeru ste lahko ujeti v pogodbo, ki je ne morate prekiniti, razen ob plačilu kakšne pogodbene kazni ali česar podobnega.

Včasih je boljše dvakrat premisliti, kot dvakrat plačati.