Ali veste kolikokrat lahko delavcu podaljšate pogodbo zaposlitvi za določen čas

Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 določa,  da se pogodbe o zaposlitvi praviloma sklepajo za nedoločen čas in le izjemoma, v zakonu navedenih  primerih naj bi se pogodbe lahko sklepale za določen čas.

Gre torej za tako imenovane atipične oblike pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo pa je, da delodajalci v praksi pogosto sklepate pogodbe o zaposlitvi za določen čas, predvsem zaradi večje fleksibilnost ter negotove situacije, kako bo morebiti s poslovanjem podjetja na daljši rok.

Poudariti je potrebno pomembnost sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas tako z  vidika časovne omejitve sklepanja  pogodbe  kot vsebinskega razloga sklenitve tovrstne pogodbe.

Zakon v 55. členu določa,  da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena in sicer:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja;
• poslovodno osebo ali prokurista;
• zaposlitev nekaterih vodilnih delavcev iz prvega odstavka 74. člena zakona;
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah;

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene za obdobje, daljše od dveh let tudi v primeru projektnega dela in sicer, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta, opredelitev projektnega dela pa se uredi s  kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas. To v praksi pomeni,  da se istega delavca po izteku dveletne zaposlitve še vedno lahko zaposli za določen čas, toda za drugo delo.

Vedeti pa moramo, da pri tako imenovanem »veriženju« pogodb o zaposlitvi za določen čas v okviru 2 letne omejitve zaposlovanja za isto delo  trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi. To dejansko pomeni, da če želite istega delavca na istem delu zaposliti po izteku dveletne zaposlitve, mora biti vmes prekinitev vsaj 1 dan daljša od 3 mesecev.

Delodajalci v praksi včasih v pogodbo o zaposlitvi razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi zapišejo »kar po svoje«, kar ni prav.

Zakon namreč v 1. odst. 54. člena taksativno našteva, v katerih primerih se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas.

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določan čas
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
• poslovodno osebo ali prokurista, 
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona, 
• opravljanje sezonskega dela,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo,
• usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predajo dela,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka.

Pri sklepanju pogodbe za določen čas je potrebno upoštevati določilo zakona iz 2. odst. 12. člena, ki  določa, da če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

Opozoriti je potrebno, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se na podlagi 56. člena zakona šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

To v praksi pomeni, da v takem primeru nastopi že po samem zakonu t.i. »transformacija delovnega razmerja« iz določenega v nedoločen čas.

Opozarjamo vas, da spoštujete pravilnost sklepanja tovrstnih pogodb o zaposlitvi, saj vas nespoštovanje veljavne zakonodaje lahko krepko »udari po žepu«.