Naj se upokojim konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta

Pred koncem vsakega leta je zelo aktualno vprašanje tistih zavarovancev, ki so tik pred upokojitvijo oziroma že letos izpolnjujejo upokojitvene pogoje, o izbiri optimalnega datuma upokojitve, ki se nanaša predvsem na dilemo ali je bolje, da se upokojijo konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta. O tem v članku piše svetovalec svetovalnega centra OZS Dušan Bavec, univ. dipl. prav.

Naj se upokojim konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta?

iz dolgoletnih svetovalnih izkušenj dobro vem, da je pred koncem vsakega leta zelo aktualno vprašanje tistih zavarovancev, ki so tik pred upokojitvijo oziroma že letos izpolnjujejo upokojitvene pogoje, o izbiri optimalnega datuma upokojitve, ki se nanaša predvsem na dilemo ali je bolje, da se upokojijo konec letošnjega ali v začetku naslednjega leta.

V preteklih štirih letih je za moške vsekakor bilo bolj ugodno, da so na upokojitev počakali do začetka naslednjega leta, saj se je v prehodnem obdobju odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe iz 57,25% pokojninske osnove kar je veljalo v letu 2019 postopoma dvigoval na letošnjih 63,5%. Enak odmerni odstotek bo za 40 let pokojninske dobe veljal tudi naslednje leto, zato ta faktor na odločitev zavarovanca glede datuma upokojitve nima posebnega vpliva. Vsekakor pa predstavljajo relevantno okoliščino revalorizacijski količniki za preračun osnov iz preteklih let. Za razliko od prejšnjih let, je letos že kar nekaj časa prej moč z veliko verjetnostjo napovedati, da bo pokojnina višja, v kolikor se upokojitev zamakne v naslednje leto. Na spodnjem linku si lahko preberete članek generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) Marijana Papeža, objavljen v začetku novembra v reviji Vzajemnost, ki z veliko verjetnostjo napoveduje, de je bolj ugodna upokojitev v začetku naslednjega leta kot pa konec letošnjega: https://www.vzajemnost.si/clanek/188390/kdaj-je-ugodnejsa-upokojitev-letos-ali-prihodnje-leto/

Iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2 izhaja, da pravica do pokojnine pripada prvi naslednji dan po prenehanju zavarovanja, v kolikor ima zavarovanec dovolj pokojninske dobe in starosti. V primeru zaprtja dejavnosti (enako velja za prenehanje delovnega razmerja) in s tem povezanega prenehanja zavarovanja dne 30. 12. 2023, se pokojnina odmeri od pogojev, ki veljajo na dan 31. 12. 2023. V kolikor se podjetnik odloči da dejavnost zapre 31. 12. 2023, pa se pravica do pokojnine uveljavlja po pogojih, ki veljajo na prvi dan naslednjega leta, torej na dan 1. 1. 2024. V preteklih letih, ko je še veljalo prehodno obdobje, tako za zvišanje zahtevane upokojitvene starosti kot za podaljševanje zahtevane pokojninske dobe, se je  lahko zgodilo, da zavarovanec ob zamiku upokojitve v naslednje leto zahtevanih pogojev ni več izpolnjeval. Podobno je veljalo tudi za upoštevanje obdobja, ki je merodajno za izračun pokojninske osnove, saj se je referenčno obdobje podaljševalo vsako leto za eno leto, od leta 2013, ko je prišlo v poštev 19 zaporednih najugodnejših let zavarovanja do 2018, ko po zaključku prehodnega obdobja referenčno obdobje traja 24 zaporednih najugodnejših let zavarovanja, zato je odložitev upokojitve v naslednje leto lahko (ne v vsakem primeru) pomenila nižjo pokojnino.

Primer nepotrebnega zapleta iz prakse:

Podjetnica je imela že 1. decembra 2018 izpolnjena oba pogoja za starostno upokojitev in bi se lahko upokojila brez kakršnihkoli malusov:

•  starost 59 let, 8 mesecev in nekaj dni ter
•  40 let pokojninske dobe brez dokupa 

Odločila se je, da bo z dejavnostjo nadaljevala do konca leta, s.p. je zaprla 31.12. 2018, z namenom, da bo upokojena že od začetka naslednjega leta.

Seveda je bila nemalo in neprijetno presenečena, ker ji je ZPIZ vlogo za upokojitev zavrnil kot neutemeljeno in to seveda popolnoma upravičeno. V letu 2019 je zaradi obstoječega prehodnega obdobja starostni pogoj namreč znašal 60 let. Za laike morda na prvi pogled malce čudno, da bi v primeru upokojitve konec leta 2018 imela en mesec viška zahtevane starosti, le dan kasneje, pa je bila tri mesece premlada. Seveda je bila odločba ZPIZ-a popolnoma pravilna, kar je pomenilo, da je zavarovanka na upokojitev morala počakati dodatne tri mesece.

To je še en dokaz, da se kaže v upokojitvenem postopku, ki se običajno (ne pa tudi vedno) zgodi le enkrat v življenju, pravočasno informirati pri tozadevno ustreznih strokovnjakih, najbolj smiselno pri strokovnih službah ZPIZ-a, ki razpolagajo z vso relevantno dokumentacijo posameznega zavarovanca, prav tako pa osnovno tovrstno svetovanje ponudimo tudi v strokovnih službah SC OZS.  

Če povzamem, za upokojitev po pravilih, ki bodo veljali v letu 2024 je potrebno, da je zadnji dan delovnega razmerja ali pri s.p-ju zadnji dan opravljanja dejavnosti in s tem povezanega zavarovanja, nedelja 31.12.2023 ali kasneje.

V primeru, da ima zavarovanec upokojitvene pogoje že izpolnjene in namerava odložiti  polno upokojitev v naslednje leto, naj na ZPIZ čimprej poda vlogo za del pokojnine v višini 40 %, pa četudi bi to bilo zgolj za nepolni mesec ali še manj. Ta del pokojnine se ne prizna po uradni dolžnosti in tudi ne za nazaj, ampak od prvega dne po podaji vloge zavarovanca.  Vlogo se lahko poda na klasičen način, da izpolnjen obrazec pošljete bodisi po pošti ali ga oddate osebno na centrali ali območnih enotah ZPIZ, lahko pa jo podate tudi po elektronski poti, četudi nimate kvalificiranega digitalnega potrdila: https://www.zpiz.si/wps/portal/HP/oddajaevlogjavno. Več o tem postopku si lahko preberete tudi v mojem članku v lanskem novembrskem Obrtniku št. 11/22.

Svetovalec SC OZS:

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.