Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP), ki velja od 2.9.2023 dalje, je uredil tudi začasni ukrep solidarnostne delovne sobote. |
Ker gre pri organiziranju dela na solidarnostne delovne sobote za odstop od nekaterih določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o nadurnem delu, se zastavlja vprašanje, ali se delavcu pri delu na solidarnostno delovno soboto obračuna tudi dodatek za nadurno delo.
V skladu s 101. členom ZIUOPZP lahko torej delodajalec, za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi posledic poplav ali plazov, po posvetovanju s sindikatom ali svetom delavcev oziroma delavskim zaupnikom, če tudi tega ni pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
Delavec torej na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno soboto, preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa ter v Sklad za obnovo Slovenije prispeva znesek plače.
Ker 3. odstavek 101. člena ZIUOPZP določa, da mora delodajalec pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati določbe ZDR-1 o delovnem času, odmorih in počitkih, z izjemo dela preko polnega delovnega časa, se zastavlja vprašanje, ali ta določba pomeni odstop od določb ZDR-1 v zvezi z nadurnim delom zgolj z vidika odreditve nadurnega dela ali tudi z vidika plačila za delo.
Z vprašanjem smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V odgovoru št. 1001-740/2023-2 z dne 25. 9. 2023 ministrstvo pojasnjuje, da pri delu na solidarnostno soboto ne pride do nadurnega dela v smislu določb ZDR-1, saj gre za posebno vrsto dela in odstop od določil ZDR-1, zato pravica do dodatka za nadurno delo ne nastane. Delavcem torej pri delu na solidarnostno delovno soboto dodatka za nadurno delo ne obračunate.