Kako pravilno izpeljati postopek odsotnosti delavca z dela zaradi višje sile

Eden od ukrepov na področju dela, ki ga omogoča interventna zakonodaja in sicer novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), objavljena v Uradnem listu RS, št. 88/2023, je tudi ukrep nadomestila plače delavcem zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče.

Ukrep traja načeloma od 3. avgusta 2023 do 31. decembra 2023. Kot odsotnost zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče se šteje nezmožnost prihoda na delo, nezmožnost opravljanja dela zaradi opravljanja nujnih ravnanj odpravljanja škode ali opravljanja nujnih ravnanj za zavarovanje življenja ali zdravja ljudi in živali ter odvračanje in preprečevanje škode ali druge okoliščine nezmožnosti opravljanja dela zaradi posledic naravne nesreče.

Kakšno nadomestilo plače pripada delavcu?

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem interventnim zakonom, in sicer za čas, ko so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost. Nadomestilo plače gre delavcu v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, kar pomeni 80 % osnove iz 7. odst. 137. člena ZDR-1, toda takšno nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače.

Kaj mora najprej storiti delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile?

Najpozneje v treh delovnih dneh od uveljavitve tega zakona ali v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga mora o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Če je delavec o okoliščinah višje sile pred uveljavitvijo tega zakona obvestil delodajalca v skladu s splošno dolžnostjo obveščanja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se šteje, da je takšno svojo dolžnost obveščanja že izpolnil.

Kateri delodajalec in po kakšnem postopku lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače?

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi posledic poplav v avgustu 2023, lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, razen neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2022 višji od 70 %, delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti spada v skupino K, in je imel na dan 3. avgust 2023 več kot deset zaposlenih in tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v RS.

V ta namen mora delodajalec podati vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje v 15 dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona, oziroma v 15 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče.

K tej vlogi mora delodajalec priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Zavod naj bi o vlogi odločil v 15 dneh od prejema popolne vloge z odločbo, zoper katero je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za delo.

Kakšne obveznosti in prepovedi ima delodajalec?

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

V tem obdobju delodajalec ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je uveljavljal povračilo izplačanih nadomestil plače  ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 3. avgustom 2023 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila izplačanih nadomestil plače. Prav tako je dobro vedeti, da delodajalec ne more uveljavljati povračila izplačanih nadomestil plače za delavca, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne more opravljati dela, v času teka odpovednega roka.

Če delodajalec ravna v nasprotju z zgornjimi obveznostmi mora prejeta sredstva za delavca za katerega je ugotovljena kršitev, v celoti vrniti.

Delodajalec, ki je prejel povračilo izplačanih nadomestil plače delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, mora v primeru, če je od 3. avgusta 2023 prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2023 oziroma za leto 2023, o tem obvestiti FURS najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skladu z zakonom, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, ki tečejo od dneva prejema delnega povračila nadomestila plače do dneva vračila. Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz tega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

Kakšen znesek delodajalcu pokrije država?
Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi višje sile zaradi posledic naravne nesreče ne morejo opravljati dela, država povrne v celoti.

Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače na podlagi tega ukrepa. Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega ukrepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Dušan Bavec