Zakon o spremembah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč – ZOPNN-F – gospodarski del

V tem prispevku vas seznanjamo z vsebino tistih členov, ki so pomembni za pomoč gospodarstvu in dopolnjujejo samostojna prispevka o vplivu novele na delovna razmerja.

Novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč ZOPNN-F je bila dne 10. 8. 2023 objavljena v Uradnem listu RS, številka 88,  kar pomeni, da z 11. 8. 2023 novela že velja.

V tem prispevku vas seznanjamo z vsebino tistih členov, ki so pomembni za pomoč gospodarstvu in dopolnjujejo samostojna prispevka o vplivu novele na delovna razmerja. Pred poplavami je bila pripravljena novela vsebine zakona, ki se je v pretežni meri osredotočila na odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu. Po poplavah je bila vsebina novele dodatno razširjena, in sicer z obsežnimi Prehodnimi določbami. Te določajo vsebino interventnih ukrepov po poplavah avgusta 2023 na različnih segmentih (gospodarstvo, delovna razmerja). V nadaljevanju je torej natančnejši pregled tistih členov, ki se nanašajo na gospodarstvo. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, torej velja od 11.8.2023 dalje.

Zakon določa pogoje in način uporabe sredstev proračuna RS ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v gospodarstvu zaradi naravnih nesreč (tretji odstavek 1. člena ZOPPN). Sredstva po tem zakonu se lahko dodelijo podjetju ne glede na velikost (opredeljena so v 9. členu zakona) za odpravo posledic škode v gospodarstvu zaradi potresa, snežnega ali zemeljskega plazu, udora, poplave (prva alineja šestega odstavka 3. člena ZOPNN). Za razumevanje vsebine zakona in novele so pomembne tudi določbe 4. člena, ki opredeljujejo osnovne pojme. Spremenjena je bila definicija naravne nesreče (druga alineja 3. točke 4. člena ZOPPN) ter definicija majhnega, srednjega in velikega podjetja (12. in 13. točka). Pomembna je tudi 7. točka, ki definira, kaj pomeni obnova stvari. Po tej definiciji je to obnova poškodovanih zemljišč, gozdov, rekonstrukcija poškodovanih objektov ali naprav in odstranitev uničenih objektov ali naprav ter zgraditev novih objektov ali naprav na isti lokaciji ali na drugi lokaciji, če gradnja zaradi geoloških ali gradbeno tehničnih pogojev ni primerna (v nadaljnjem besedilu: nadomestitev objektov ali naprav).

Spremenjen je bil 5. člen ZOPPN, ki je pred spremembo v tretjem odstavku določal, da se sredstva za odpravo posledic škode na stvareh in škode v gospodarstvu ter sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu dodeljujejo brez obveznosti vračanja. Po noveli ZOPPN-F pa se sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu dodeljujejo povratno in nepovratno. Pri ugotavljanju višine prejetih sredstev velja načelo, da le ta ne smejo presegati dejanske škode in z novelo je bilo dodano, da se med sredstvi, ki so bila namenjena za odpravo posledic upoštevajo tudi prejete donacije, ki pred novelo v izračun prejete pomoči niso bila vključena (sprememba sedmega, devetega in desetega odstavka 5. člena ZOPPN-F). 

Z novelo ZOPPN-F je bil dodan 11.a člen, ki govori o dodelitvi predplačil. V izogib preprečitve povečanja že nastale škode in zavarovanja življenj in premoženja prebivalstva in čim hitrejega začetka sanacije nastale ali grozeče škode, lahko Vlada odloči o dodelitvi predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč lokalnim skupnostim oziroma drugim neposrednim proračunskim uporabnikom na podlagi predhodnega programa odprave posledic. Ta sredstva se dodelijo v višini največ 40% predhodne ocene neposredne škode na stvareh. Namen te spremembe je zagotoviti sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč čim hitreje in gre za ukrep, ki je posredno povezan tudi z gospodarstvom.

Z novim 44.h členom  je postal finančni inženiring tudi eden od ukrepov za odpravo posledic naravnih nesreč. S tem ukrepom se zagotavlja pomoč države pri odpravi posledic naravnih nesreč v obliki kredita ali garancije. Tudi za ta ukrep velja temeljno načelo zakona, da višina kredita ali garancije ne sme biti višja od dejanske škode, ki pa mora biti potrjena s strani pooblaščenega cenilca in ni predmet nadomestila po drugih ukrepih. V tretjem odstavku 44.h člena so določena pravila o oblikovanju posojilnega sklada, njegove višine in morebitnem presežku. V četrtem odstavku 44.h člena pa zakon določa pravila garancijske sheme. Pogoj za prejem sredstev iz tega vira je sposobnost posojilojemalca, da posojilo vrne. Prejemniki pomoči po tem členu so gospodarske družbe, podjetniki, posamezniki, zavodi in zadruge s sedežem v Republiki Slovenij (44.e člen ZOPNN). V primeru ugotovitve, da je upravičenec prejel sredstva, do katerih ni bil upravičen, se mu določi rok za vračilo, v primeru zamude pa je dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti (deseti odstavek 44.h člena ZOPPN-H).Glede novih inštrumentov za pomoč ob naravnih nesrečah je v novem 46.a členu določen nadzor nad upravičenostjo do sredstev in pogoji za njihovo vračanje, če se ugotovi, da so bila prejeta neupravičeno.

Kot rečeno so bile v novelo dodane obsežne Prehodne določe (14. – 60. člen), ki določajo vsebino interventnih ukrepov po poplavah v avgustu 2023. Gre torej za tiste ukrepe, ki so uporabni za škodo, ki je nastala kot posledica avgustovskih poplav. Ker so omejeni na točno določen škodni dogodek, so ti ukrepi tudi časovno omejeni saj veljajo do 31. 12. 2023 razen, če Prehodne določbe za posamezen ukrep ne določajo drugače (14. člen Prehodnih določb). Kot rečeno se v tem prispevku osredotočam le na tiste ukrepe, ki so namenjeni gospodarstvu in ne sodijo na delavno-pravno področje (ta del je obsežno obdelan v drugem prispevku).

Pomemben je začasni ukrep odloga obveznosti iz kreditnih pogodb z javnim skladom (17. člen Prehodnih določb). Javni sklad, katerega ustanoviteljica je RS lahko kreditojemalcu v zvezi z okoliščinami poplav v avgustu 2023 odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe še niso zapadle do dneva uveljavitve tega zakona. Vlogo s pojasnili okoliščin, kreditojemalec naslovi na javni sklad najkasneje do 31. 12. 2023. V vlogi mora pojasniti, da zaradi okoliščin povezanih s poplavami ne more zagotavljati izpolnjevanja svojih obveznosti. O začasnem odlogu se odloči z aneksom k osnovni pogodbi. Končni datum zapadlosti pogodbe se podaljša za čas danega odloga, prav tako pa tudi za dana zavarovanja. Pomembno je tudi določilo petega odstavka 17. člena Prehodnih določb, ki določa, da se ne glede na tretji in četrti odstavek, javni sklad in kreditojemalec lahko dogovorita drugače. V sedmem odstavku je določena tudi možnost podaljšanja kredita za tiste, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona že v zamudi z izpolnjevanjem svojih pogodbenih obveznosti. Pri tem pa je določena omejitev, da ta zamuda ni smela biti več kot 90 dni.

Zakon določa v nadaljevanju začasni ukrep na področju predplačil v gospodarstvu 18. člen Prehodnih določb. Gre za pomoč tistim upravičencem, ki zaradi posledic poplav ne morejo poslovati ali imajo oteženo poslovanje na podlagi predhodnega programa odprave posledic, in sicer v višini največ do 10% predhodne ocene, ki se opravi na podlagi vsebine prvega odstavka 18. člena. O porabi pridobljenih sredstev morajo prejemniki poročati ministrstvu pristojnem za gospodarstvo v 12 mesecih po prejemu pomoči.

V zvezi s postopki javnega naročanja, kot ga določa ZJN-3 pa novela dodatno določa, da se do 31. 12. 2023 dovoli popravni mehanizem tudi v primeru če gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan roka za oddajo ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več ali če na dan roka subjekt ni imel izpolnjenih drugih pogojev. V takem primeru se subjektu določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni (52. člen novele ZOPPN-F).V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarskimi zavodi ter drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti na podlagi ZJN-3 in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja opremo potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega (56. člen novele ZOPPN-F).

Zakon nadalje naslavlja vse, ki so pristojni za izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic poplav v avgustu 2023, se izvajajo prednostno. To določilo naj bi pospešilo sanacijo v primerih, ko se ta lahko začne opravljati na podlagi ustreznih predhodno pridobljenih dovoljenj.

Pripravila: Maja Lajevec