V uradnem listu RS, št. 74 z dne 7.7. 2023 so bile objavljene spremembe v treh panožnih kolektivnih pogodbah in sicer v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, v aneksu št. 1 h Kolektivni pogodbi za cestni potniški promet Slovenije in v Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije. |
1.V Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 52/2018 in 155/2022) veljajo nove višine najnižjih osnovnih plač za posamezne tarifne razrede in nove višine povračil stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom ter službenih potovanj (dnevnice). Nove vrednosti, ki veljajo od 1.7.2023 dalje, niso zahtevale posebnega dodatnega usklajevanja med socialnimi partnerji, ampak zgolj ugotovitev novih zneskov na podlagi že dogovorjenih kriterijev iz tarifne priloge. Tako se najnižje osnovne plače spreminjajo in usklajujejo izključno 1. julija z inflacijo, vendar ne več kot za 2% letno. Povračila stroškov v zvezi z delom, razen nadomestila za ločeno življenje, pa zgornje omejitve uskladitve nimajo, zato se upošteva celotna inflacija v višini 9,1%. Več o teh spremembah si lahko preberete TU.
2. Tudi z aneksom št. 1 h Kolektivni pogodbi za cestni potniški promet Slovenije (Uradni list RS, št. 192/21, 38/22, 155/22) se spreminjajo najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih z veljavnostjo od 1.6.2023 dalje, spreminja pa se tudi povračilo stroškov prehrane med delom. Več o teh spremembah si lahko preberete TU.
3. Dodatek št. 6 h Kolektivni pogodbi za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Ur. l. RS št. 78/2024 s spr. in dop.) pa vsebuje malo več sprememb. Poleg višjih osnovnih plač po posameznih tarifnih razredih, višjih povračil stroškov za prehrano med delom ter povračil stroškov prevoza na delo in z dela, so se socialni partnerji dogovorili tudi za novi najnižji polni znesek regresa za letni dopust, ki tako po novem za leto 2023 znaša 1.300,00 EUR. Ta sprememba utegne nekaterim delodajalcem povzročati kar nekaj dodatnega dela. Ta dodatek oz. aneks h KP o novem znesku regresa se seveda uporablja za izplačilo letošnjega regresa. Nekateri delodajalci so zagotovo pred 1. julijem, ki sicer pomeni skrajni dopustni zakonski rok, regres že izplačali, pri čemer so morali kot minimum upoštevati znesek v višini minimalne plače, torej 1.203,36 €. Tisti delodajalec, ki je letos izplačal regres v višini manj kot 1.300 €, bo torej moral razliko do višine 1.300,00 €, ki izhaja iz tozadevnega dodatka doplačati in to v najkrajšem možnem času. Pod določenimi pogoji je v 2. odst. 51. člena te KP dopusten zamik izplačila regresa. V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta, če se tako sporazumeta reprezentativni sindikat pri delodajalcu in delodajalec v posebnem sporazumu po 7. členu te kolektivne pogodbe. Več o spremembah iz tega dodatka h KP si lahko preberete TU.
Skupna značilnost vseh treh omenjenih kolektivnih pogodb je ta, da imajo vse tri status razširjene veljavnosti. Pri prvih dveh je sopodpisnik na strani delodajalcev tudi OZS. O pomenu statusa razširjene veljavnosti kolektivne pogodbe smo v zadnjih tednih že veliko pojasnjevali, zato tokrat bolj na kratko. Tak status razširjene veljavnosti posamezne kolektivne pogodbe zavezuje vse delodajalce, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti, ki jih pokriva konkretna kolektivna pogodba, običajno v enem od uvodnih členov, ki opredeljuje stvarno veljavnost in to ne glede na to, če je delodajalec član delodajalske organizacije, ki je sklenila posamezno kolektivno pogodbo.
Tako torej KP dejavnosti trgovine na podlagi sklepa Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) iz oktobra 2018 velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo katerokoli dejavnost, ki je razvrščena v področje "G – Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil" Standardne klasifikacije dejavnosti.
Razširjeno veljavnost ima na podlagi sklepa MDDSZ iz leta 2021 tudi Kolektivna pogodba za cestni potniški promet, zato kot zavezujoča velja za vse delodajalce, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti:
Prav tako velja status razširjene veljavnosti na podlagi sklepa MDDSZ iz leta 2015 tudi za celotno Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije, zato je zavezujoča za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti, ki jih opredeljuje stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe v a:
C 24.100 – proizvodnja surovega železa, jekla, ferozlitin, C 24.200 – proizvodnja jeklenih cevi, votlih profilov in fitingov, C 24.310 – hladno vlečenje profilov, C 24.320 – hladno valjanje traku, C 24.330 – hladno oblikovanje profilov in pregibanje, C 24.340 – hladno vlečenje žice, C 24.410 – proizvodnja plemenitih kovin, C 24.420 – proizvodnja aluminija, C 24.430 – proizvodnja svinca, cinka in kositra, C 24.440 – proizvodnja bakra, C 24.450 – proizvodnja drugih neželeznih kovin, C 24.510 – litje železa, C 24.520 – litje jekla, C 24.530 – litje lahkih kovin, C 24.540 – litje drugih neželeznih kovin, C 25.500 – kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija, C 32.110 – kovanje kovancev, C 32.120 – proizvodnja nakita in podobnih izdelkov, C 32.130 – proizvodnja bižuterije.
Za vsak slučaj za konec ponovno poudarjam, da se delodajalec uporabi kolektivne pogodbe, ki ima status razširjene veljavnosti, ne more izogniti, četudi bi si morda tega iz takšnih ali drugačnih razlogov želel.
Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS