DZ sprejel zakon o rokodelstvu

DZ je 6.7.23 soglasno sprejel zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. V opoziciji in koaliciji so zadovoljni, da se je pristopilo k sistemskim rešitvam za to področje.V SDS so sicer vložili več dopolnil, s katerim bi med nosilce podpornega okolja rokodelstva vključili tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, a koalicija dopolnil ni podprla.

Zakon, ki ga je na glasovanju podprlo vseh 81 navzočih poslank in poslancev, uvaja sistemsko rešitev prenosa rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ki se uresničuje prek zaščite rokodelcev oz. s podeljevanjem naziva priznani rokodelec, ter prek zaščite rokodelskih izdelkov oziroma z njihovim certificiranjem. Za to naj bi skrbela Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Zaščitene bodo tudi rokodelske panoge, in to z njihovim terminološkim poimenovanjem.

Poleg OZS so kot nosilci podpornega okolja rokodelstva predvideni še rokodelski centri, Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Slovenski etnografski muzej.

Na podlagi zakona naj bi bil pripravljen dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelstva, ki bo med drugim vključeval konkretne ukrepe, kot so zaščita izdelkov in prenos znanj, ohranjanje tradicionalnega rokodelstva in njegovo dokumentiranje ter spodbujanje podjetništva na področju rokodelstva.

Predvideno je tudi dodeljevanje fizičnih spodbud, in sicer med drugim kot financiranje rokodelskih centrov ter dejavnosti Zdusa in Slovenskega etnografskega muzeja na tem področju.

"Predlog nove rokodelske zakonodaje, prvega sistemskega zakona, predstavlja celovito sistemsko rešitev za ohranjanje in nadaljnji razvoj področja rokodelstva in je nastal na podlagi večletnih prizadevanj tako strokovne kot tudi politične javnosti," je na današnji drugi obravnavi zakon na seji DZ pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež.

Predstavitev stališč poslanskih skupin na tokratni seji ni potekala, so pa že v prvi obravnavi vse skupine napovedale podporo zakonu. Tako v opoziciji kot v koaliciji so namreč zadovoljni, da se je pristopilo k sistemskim rešitvam za to področje.

V poslanski skupini SDS so sicer danes predlagali več dopolnil, s katerimi bi kot nosilca rokodelske dejavnosti opredelili tudi Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS). Med drugim bi predstavnika v komisiji za podeljevanje naziva priznani rokodelec imela tudi KGZS, posledično bi se število članov komisije povečalo s štiri na pet, je med razpravo o dopolnilih DZ pojasnil Jože Tanko (SDS).

"Glede na to, da se veliko število rokodelskih dejavnosti pravzaprav odvija na kmetijah, je smiselno, da imajo tudi ti svojega predstavnika tudi v komisiji za podeljevanje častnega naziva priznanji rokodelci," je prepričan.

Z dopolnili bi se prav tako letna višina proračunskih sredstev za izvajanje zakona povečala za 500.000 evrov, iz 1,5 milijona na dva milijona evrov.

Da je višina sredstev prenizka, je ocenil tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Ob tem je dejal, da predlagana dopolnila SDS podpirajo, saj se jim zdi, koristno je, da se vključi tudi KGZS.

Predlaganim dopolnilom so medtem nasprotovali na gospodarskem ministrstvu in v koaliciji.

Kot je poudaril Frangež, imata kmetijstvo in podeželje nesporno vlogo pri ohranjanju in razvoju rokodelstva v Sloveniji. "Ta zakon to prepoznava in absolutno pušča odprta vrata za to, da bodo tudi njihove dejavnosti deležne sistemske podpore, ki jo ta zakon prinaša vsem tistim, ki skrbijo za rokodelstvo v naši državi," je povedal.

Poslanka SD Bojana Muršič je medtem izpostavila, da KGZS v zakonodaji nima opredeljenih konkretnih nalog, ali pa ciljev s strani področja rokodelstva, niti nima internih organizacijskih oblik vezanih na rokodelstvo. "Tako da ta amandma je izjemno težko podpreti v takšni obliki, kajti potem bi bilo potrebno spreminjati tudi organizacijsko obliko zbornice," je bila kritična.

Vir: STA