Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Pred dnevi je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Spremembe in dopolnitve zakona začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo šest mesecev po uveljavitvi. To pomeni, da določbe tega zakona pričnejo veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se pričnejo z 20. novembrom 2023.

Novela zakona ZEPDSV-A v primerjavi z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) dopolnjuje definicijo delavca tako, da med delavce šteje tudi posameznike, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika (npr. študentsko delo, delo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, delo poslovodne osebe, ki ni v delovnem razmerju, ipd.). Vodenje evidenc je tako obvezno za vse osebe, ki opravljajo delo bodisi na podlagi pogodbe o zaposlitvi bodisi na drugih pravnih podlagah.
 
Natančneje določa tudi opredelitev delodajalca z dopolnitvijo, da se kot delodajalec šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca.
 
Novela zakona odpravljala neskladnost z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1), ki v svojem 45. členu določa, da mora delodajalec prijaviti delavca v socialno zavarovanje z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, vendar najpozneje pred začetkom opravljanja dela. Določba ZEPDSV, ki je za prijavo določala osemdnevni rok od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, je v tem delu z novelo razveljavljena. Skladno s novelo zakona mora torej delodajalec v socialno zavarovanje delavca prijaviti v roku 15 dni, ki ga določa ZMEPIZ-1; če delavec tega dne iz opravičljivih razlogov ne začne z delom, pa najpozneje tistega dne, ki je kot dan nastopa dela dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi.
 
Pri vodenju evidenc o izrabi delovnega časa je ZEPDSV od delodajalcev zahteval samo dnevni vnos podatkov o številu opravljenih ur (št. ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa, opravljene ure v času nadurnega dela, neopravljene ure: za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila; za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila in za katere se ne prejema nadomestilo plače ter število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem, oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa).
 
ZEPDSV-A med podatke, ki se vpisujejo v evidenco delovnega časa, dodaja podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter tekoči seštevek ur za daljše obdobje (teden, mesec, leto oz. posamezno referenčno obdobje).
 
Novele uvaja vodenje evidence v elektronski obliki. Nova oblika vodenja se bo začela uporabljati najpozneje 12 mesecev po vzpostavitvi informacijske podpore za elektronsko vodenje, ki pa mora biti vzpostavljena v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi zakona. Vsi naknadni posegi v evidenco bodo morali poleg spremenjenega podatka vsebovati tudi razlog za spremembo in čas njenega vpisa.
 
Novela dodaja še obveznost delodajalca, da delavca na njegovo zahtevo tedensko seznani s podatki iz evidence, ki se nanašajo nanj. Ravno tako mora delodajalec delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence o izrabi delovnega časa, ki se nanašajo nanj. Delodajalec delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne, obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
 
Novela zakona določa tudi, da morajo delodajalci na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hranijo vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vanjo vpisujejo podatki.
 
Kazenske določbe novela najprej posodablja z določitvijo zneska glob v evrih, saj so v prejšnji ureditvi določene še v tolarjih. Za določitev višine glob v predpisanem razponu novela pooblašča inšpektorja za delo. Novela zakona uvaja tudi sankcijo za odgovorno osebo za primer kršitve opustitve vodenja, hrambe ali posodabljanja evidenc, ki jih vodijo delodajalci.
 
ZEPDSV-A začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi. Do začetka uporabe tega zakona se uporablja ZEPDSV.
 
Za vas bomo pripravili usposabljanje na temo novele vodenja evidenc, obvestilo sledi.

Preberite si tudi blog Dušana Bavca, svetovalca SC OZS: Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je bila sprejeta