Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba) v posameznih členih ne določa nominalnih zneskov izplačil v EUR, temveč se navezuje na, primeroma, določen % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec (PP v RS). |
Za posamezna izplačila povračil stroškov to pomeni:
Jubilejna nagrada
Jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ki se ne všteva v davčno osnovo, je bila za izplačila do 31.12.2022 določena v fiksnem znesku, za izplačila po 31.12.2023 pa se v skladu s spremembo 9. člena Uredbe določi v odstotku zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, kar pomeni:
|
Znesek za izplačila od 24.2.2023 |
Znesek za izplačila od 1.1. do 23.2.2023 |
Za izplačila do 31.12.2022 |
|
za 10 let delovne dobe |
30% PP v RS |
607,18 EUR |
590,88 EUR |
460 EUR |
Za 20 let delovne dobe |
45% PP v RS |
910,76 EUR |
886,32 EUR |
689 EUR |
Za 30 let delovne dobe |
60% PP v RS |
1.214,35 EUR |
1.181,75 EUR |
919 EUR |
Za 40 let delovne dobe |
75% PP v RS |
1.517,94 EUR |
1.477,19 EUR |
919 EUR |
Odpravnina ob upokojitvi
V skladu s 7. točko prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi, do višine, ki jo določi vlada. Ta višina po 10. členu Uredbe znaša za izplačila po 31.12.2022 300 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, kar pomeni:
Če delodajalec izplača odpravnino ob upokojitvi v višjem znesku kot je določeno po Uredbi, se znesek odpravnine v delu, ki presega neobdavčen del, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec, v skladu s prvim odstavkom 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Za davčne namene se izplačilo odpravnine ob upokojitvi delavcu, tudi če ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve pri delodajalcu (5 let), šteje za odpravnino ob upokojitvi, ki se davčno obravnava po 10. členu Uredbe.
Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo
Plačila dijakom in študentom za obvezno praktično delo, po predpisih, ki urejajo vzgojo in izobraževanje, se za obdobja od 1.1.2023 ne vštevajo v davčno osnovo do višine 15 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, kar od 24.2.2023 dalje znaša 303,59 EUR za opravljeno obvezno praktično delo v obdobju enega meseca (neobdavčena izplačila znašajo od 1.1.2023 do 23.2.2023 295,44 EUR, za obdobja pred 1.1.2023 pa znašajo 172 EUR).
Vajenci
Zakon o vajeništvu (v nadaljevanju ZVaj) v četrtem v povezavi z osmim odstavkom 20. člena določa znesek vajeniške nagrade v odvisnosti od letnika šolanja.
V Uradnem listu RS št. 28/23 je bil objavljen Sklep o usklajenih zneskih vajeniških nagrad, ki določa, da zneski vajeniških nagrad iz četrtega odstavka 20.člena ZVaj od 1.3.2023 dalje znašajo:
Ker gre v primeru vajeništva za dohodke iz delovnega razmerja, se povračila stroškov v zvezi z s praktičnim usposabljanjem, ki jih mora delodajalec zagotavljati vajencu na podlagi 21. člena Zvaj, obravnavajo po Uredbi.