Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) bo poostreno nadziral točno izplačilo minimalne plače

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opozarja, da so v zadnjih dneh v javnosti zaokrožile informacije, da se nekateri delodajalci na različne načine izogibajo višjemu izplačilu plač delavkam in delavcem, ki bi moralo slediti januarskemu zvišanju minimalne plače. Zato v nadaljevanju objavlja nekaj osnovnih informacij.

Minimalna plača v Republiki Sloveniji za delo s polnim delovnim časom, opravljenim od 1. januarja 2023, znaša 1.203,36 evra (bruto). Znesek minimalne plače za leto 2023 je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št.  4/23, dne 13. 1. 2023. Zakon o minimalni plači (ZMinP) določa minimalno plačo v bruto znesku. Če je osnovna plača delavca nižja od minimalne plače, mora delodajalec pri končnem obračunu plače dodati razliko do višine bruto minimalne plače.

Vsi dodatki morajo biti izločeni iz minimalne plače

V skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZMinP morajo biti vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami (dodatek za delovno dobo, delo v izmenah, delo na nedeljo, delo na dan praznika, nočno in nadurno delo in podobno), del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeni s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, izločeni iz minimalne plače. Pri izračunu dodatkov se kot osnova praviloma upošteva osnovna plača delavca, brez prištetega zneska do višine minimalne plače.

V minimalno plačo ni dovoljeno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (na primer regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade). Lahko pa so ti podatki zajeti tudi na plačilni listi, vendar izkazani kot poseben prejemek. 

Delodajalec mora ločeno obračunati vse dodatke in ostale elemente plače

Znesek minimalne plače, za delavca začetnika, ki nima niti dodatka za delovno dobo ali drugih dodatkov, ki bi izvirali iz posebnih pogojev dela (nadurno delo, nočno delo, delo na nedeljo ali praznike in dela proste dni), tako predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za plačilo dela za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja.

V ostalih primerih  mora delodajalec pri obračunu plače delavcu dodati razliko do minimalne plače, pri čemer so seveda dodatki izvzeti. Seštevek minimalne plače z vsemi dodatki, ki pripadajo delavcu, so vedno v bruto znesku, od katerega delodajalec na delavčev račun izplačuje neto znesek ter v njegovem imenu, skladno s predpisi, ki sodijo v delovno področje Ministrstva za finance, na ustrezne račune nakazuje prispevke in akontacijo dohodnine, pri čemer se seveda upoštevajo tudi osebne okoliščine (npr. vzdrževani družinski člani) in uveljavljanje davčnih olajšav (splošne in dodatne splošne), kar je tudi razlog za različne neto zneske med posameznimi delavci.

Če je torej delavčeva osnovna plača nižja od minimalne plače, mora delodajalec delavcu pri obračunu dodati razliko do minimalne plače, tako imenovani dodatek do minimalne plače. Nato pa morajo biti prišteti še vsi dodatki ter delovna in poslovna uspešnost. Višina posameznih dodatkov pa je določena v kolektivni pogodbi, ki zavezuje posameznega delodajalca, in se lahko določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

Delodajalec mora delavcu do konca plačilnega dne izdati pisni obračun, iz katerega so razvidni podatki o plači, nadomestilu plače, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravičen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obračun in plačilo davkov in prispevkov ter plačilni dan. Iz pisnega obračuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu (135. člen Zakona o delovnih razmerjih).

Iz pisnega obračuna mora izhajati, kateri in v kakšnem obsegu so obračunani dodatki in ostali elementi plače, ki ne smejo biti vključeni v minimalno plačo, delodajalec mora namreč ločeno obračunati vse elemente, ki so zakonsko izločeni iz minimalne plače.

Inšpektorat s poostrenimi nadzori

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) bo še naprej poostreno nadziral točno izplačilo minimalne plače. Prav tako bodo inšpektorji posebej pozorni na elemente minimalne plače oziroma na to, ali so dodatki dejansko izvzeti iz minimalne plače, kot to določa omenjeni zakon. Celoten nadzor se bo opravljal tako pri naključno izbranih delodajalcih kot tudi v okviru obravnave podanih prijav. Namen poostrenega nadzora je, da s preventivnimi in represivnimi ukrepi doseže, da delodajalci pravočasno ter v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti ter s tem ne kršijo temeljne pravice delavcev.

Več na spletni strani Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti