Obveznosti zavezancev do plačevanja nadomestil za uporabo avtorskih in sorodnih pravic

Vse pogosteje se na OZS obračajo lastniki lokalov, gostiln, frizerskih salonov pa tudi različnih podjetij, ki opravljajo druge gospodarske dejavnosti z vprašanji, kaj vse so dolžni plačevati iz naslova varstva različnih avtorskih pravic in komu. Sprašujejo se ali so dolžni hkrati plačevati RTV prispevek, prispevek SAZAS, prispevek Zavodu IPF in prispevek ZAMP?

Na spletnih straneh posameznih kolektivnih upravljavcev avtorskih pravic (izdajateljev računov) so praviloma informacije zakaj je posameznik dolžan plačevati nadomestilo njim. Jasnega pojasnila ali so kolektivni upravljavci med seboj povezani, kaj je polje njihove zaščite in kdaj se ne plačuje prispevka pa povprečno seznanjen posameznik, ki je potencialni plačnik težko najde. Retorika kolektivnih upravljavcev se pri teh vprašanjih praviloma zoži na splošna pojasnila, opozorilo na zagroženo kazen in informacijo, da je kazen precej višja od mesečnega/letnega plačila.

Povprečen subjekt na trgu se ob opravljanju svoje osnovne dejavnosti, še posebej v časih, ki niso enostavni za obstoj na trgu (elektrika, plin) težko poglobljeno prebije čez množico razpršenih informacij o podlagah za varstvo avtorskih pravic in obveznostih iz tega naslova. Pregled sodne prakse pokaže, da je vsaj kar se tiče plačila očitno, da se zavezanci raje odločijo za plačilo, kot da bi v postopkih iskali odgovore ali so zavezanci ali ne.  

Za boljše razumevanje smo pregledali širok del tega področja in v nadaljevanju podajamo pojasnila, ki so lahko zavezancem v pomoč pri razumevanju podlage za njihovo obveznost in pri odločitvi ali bi bilo smiselno podati reklamacijo na prejeti račun. Za začetek nekaj osnov o avtorskih in sorodnih pravicah in o kolektivnem upravljanju teh pravic.

Avtorska pravica: je monopol avtorja nad uporabo njegovega dela in mu pripada na podlagi same ustvaritve določenega dela. Po naši zakonodaji je avtor lahko le fizična oseba.

Moralna in materialna avtorska pravica: v prvem primeru govorimo o pravicah avtorja do njegovega dela, gre za osebnostne pravice in razmerje avtorja do svoje stvaritve. Iz vidika zavezanca je pomemben drug aspekt te pravice, ki varuje premoženjske interese avtorja glede stvaritve. Gre torej za dovoljenje ali prepoved avtorja za uporabo njegovega dela in s tem povezano plačilo. Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti. Materjalni del avtorske pravice zagotavlja avtorju dohodek, uporabniku pa nalaga obvezo plačila za uporabo.  

Avtorsko delo: pri definiciji ali je določeno delo avtorsko je potrebno upoštevati elemente, ki ga določajo – individualnost, intelektualnost, da je sad človekovega ravnanja in da je zaznavno na vzven. Nabor, kaj šteje med avtorsko delo je izjemno širok, pomembno je da izpolnjuje zahtevane elemente (govorjena dela, pisana dela, fotografije, arhitektura, gledališče,...). Pri vprašanju ali je določeno delo avtorsko ali ne, ni pomembna njegova kakovost, umetniška vrednost, sprejemljivost itd.

Kolektivno upravljanje: pri mnogih različnih načinih koriščenja avtorskih del se je oblikovalo kolektivno upravljanje pravic avtorjev, da lahko preprosto in učinkovito upravljajo svoje pravice, na drugi strani pa možnost uporabnikov, da lahko te pravice legalno uporabljajo. Za kolektivno upravljanje avtorskih pravic je potrebno imeti dovoljenje Urada RS za intelektualno lastnino. Te organizacije sklepajo z avtorji pogodbe, razen takrat, kadar jih za upravljanje določenih pravic pooblašča zakon. Delovanje teh organizacij je prepuščeno članom, država pa ureja skladnost njihovega delovanja z Zakonom o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic – ZKUASP (UL RS št. 63/2016, 130/22). Naloga teh organizacij je, da se pogajajo z reprezentativnimi združenji uporabnikov in z njimi sklepajo sporazume, ki vsebujejo tudi tarife in pogoje uporabe avtorskih del. Nasprotno od kolektivnega upravljanja je individualno upravljanje avtorske pravice. Imetnik pravice se sam odloči ali bo avtorsko pravico upravljal osebno ali po zastopniku oziroma ali bo za njeno upravljanje pooblastil katero od kolektivnih organizacij. Za določene avtorske pravice je obvezno kolektivno upravljanje (9. člen ZKUASP).

V nadaljevanju je pregled izdanih dovoljenj in njihova vsebina ter podlaga za zaračunavanje prispevkov tistih kolektivnih upravljavcev pravic avtorjev, ki so pomembni za podjetnike, ki jih združuje OZS.

1. Združenju skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na avtorskih delih s področja glasbe (SAZAS)

Podjetja in podjetniki najbolj poznajo nadomestilo, ki ga plačujejo SAZAS za uporabo glasbe v svojih poslovnih prostorih, kadar se predvajanje glasbe šteje za javno predvajanje in sicer ne glede na obliko preko katere se glasba širi – radijski aparat, glasbeni stolp, CD predvajalnik, kasetofon, TV sprejemnik, računalnik ali drug predvajalnik glasbe. SAZAS zastopa skladatelje, tekstopisce in založnike. Podlago za določanje višine nadomestila določa Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (UL RS 138/06 z dne 28.12.2006). Ta v tarifnem delu določa različno tarifo za različne uporabnike - na primer trgovska podjetja, blagovni centri, tržnice, bencinske črpalke, veleblagovnice, pri njih se tarifa določa glede na velikost prostora (https://www.sazas.org/Uporabniki/Tarife-sporazumi-in-ugodnosti). SAZAS lahko z interesnimi združenji uporabnikov sklene posebne tarifne sporazume. Eden takih je sporazum o višini tarife za uporabo glasbenih del oziroma višini avtorskega nadomestila v gostinskih lokalov članov OZS (odločba številka 31229-10/2008-9 z dne 18.6.2008). Plačilo se določa glede na delež od izkazanega prihodka uporabnika in glede na to, za kakšen tip lokala gre (bife, bar, picerija, okrepčevalnica, restavracija).

Združenju SAZAS torej plačujete uporabo in predvajanje vseh glasbenih del, ne glede na to na kakšen tehnični način delo predvajate. Gre za plačevanje t.i. glasbe iz ozadja, ki se predvaja pri frizerjih, v lokalih, čakalnicah, itd. Mnogi sprašujejo ali ne plačajo avtorjeve pravice že z nakupom plošče ali cd-ja? Odgovor je da, vendar pa tak nakup ne vsebuje tudi pravice da kupljeno delo predvajate javno, torej v svojem lokalu za vse, ki se v njem nahajajo. S plačevanjem nadomestil SAZAS je v praksi najmanj težav in vprašanj.

Podlaga za določitev tarife:

gostilna - za mehanično glasbo je to število sedežev v lokalu, za predvajanje po radiju je enotna tarifa; frizerski salon – kvadratura;

2. Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodih (ZAMP)

Društvo ZAMP je združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije, kateremu je bilo podano dovoljenje za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovi prevodi. Gre torej za varovanje avtorskih pravic pisnih del, kar pa ne pomeni, da se varujejo le v pisni obliki. Za priobčitev avtorskih del v svojih poslovnih prostorih plačujejo tudi obrtniki in gostinci, saj v to kategorijo sodijo tudi vsi prebrani prispevki na radiju ali televiziji. Člani OZS se torej sprašujejo ali so dolžni plačevati nadomestilo, če ga že plačujejo SAZAS tudi ZAMP. Kot rečeno je njihovo poslanstvo urejanje avtorskih pravic za pisana dela (književnost, znanost, publicistika, odlomki gledaliških del) iz različnih področij. Ta avtorska dela se predvajajo preko naprav za prenos zvoka ali slike in če se te naprave nahajajo na javnih mestih oziroma so dostopne javnosti se šteje, da gre za priobčitev avtorskih del javnosti. Poenostavljeno to pomeni, da je zavezanec za plačilo tega nadomestila tudi tisti, ki v svojem lokalu, salonu, poslovnem prostoru predvaja program radija ali televizije in bi v sklopu tega programa lahko predvajal tudi neko avtorsko delo (na primer branje izsekov iz knjige, pravljica za otroke,...) – sekundarno radiofuzno oddajano delo. Nasprotno pa menimo, da tisti, ki za zvočno kuliso v lokalu uporablja le glasbo iz CD-jev ali juke boxa tega nadomestila ni dolžan plačevati.

V UL RS št. 107/2006 je bil dne 17.10.2006 objavljen Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti in Aneks k temu Sporazumu (UL RS 48/2009 z dne 26.6.2009), katere podpisnik je tudi OZS. Po tem sporazumu se računi izstavljajo za obdobje 6 mesecev, če gre za malega uporabnika oziroma za obdobje 3 mesecev za srednjega oziroma velikega uporabnika (7. člen Sporazuma)

Podlaga za določitev tarife: uporabna površina in vrsta naprave.

3. Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih (IPF)

V zvezi z njihovim nadomestilom je prvo vprašanje, kaj je fonogram – to je vsak posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo. Na spletni strani je jasno pojasnilo, da se nadomestilo plačuje IPF vedno, kadar pri predvajanju glasbe pritisnete PLAY

(https://eventnika.si/2021/11/04/zakaj-se-placujejo-nadomestila-sazas-in-ipf/).

To pomeni, da tega nadomestila ne plačujete, če glasbeniki igrajo v vašem lokalu glasbo v živo (v tem primeru plačujete nadomestilo SAZAS). Na spletni strani IPF v rubriki odgovori na vprašanja na prvem mestu najdemo vprašanje ali je potrebno plačevati nadomestilo IPF, če se nadomestilo plačuje že SAZAS? Iz odgovora izhaja, da varujeta SAZAS in IPF različne pravice avtorjev. SAZAS varuje pravico izvajalca iz naslova glasbe in besedila in je nadomestilo namenjeno avtorjem glasbe in besedila. IPF pa zaračunava nadomestilo za ustvarjalno delo izvajalca in proizvajalca fonograma, ki imata na podlagi zakona o avtorski in sorodnih pravicah, pravico do nadomestila za javno uporabo glasbe.

V UL RS št. 167, 22.10.2021 je bil objavljen Skupni sporazum za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti gostinskih obratov (dejavnost strežba jedi in pijač), obratovalnic, delavnic, frizerskih in kozmetičnih salonov ter nastanitvenih obratov (https://www.ipf.si/media/110799/uradni-list-rs-167_2021-skupni-sporazum-ozs-tgzs-ipf.pdf), ki ga je kot reprezentativno združenje uporabnikov podpisala tudi OZS. Sporazum se je začel uporabljati 1.7.2022 in velja do 31.7.2027. Skupni sporazum v 3. členu določa Tarifo. Zavezanci so razdeljeni v tarifne skupine glede na vrsto dejavnosti od A do H3 (na primer - A: obratovalnice, druge delavnice ter objekti hitre prehrane (npr. kioski), v katerih se ne toči pijače in se hrana konzumira drugje; B: Frizerski in kozmetični saloni ter drugi prostori z dejavnostjo za nego telesa (wellness, savne ipd.); C: Restavracije, gostilne oziroma objekti s popolno gostinsko ponudbo, okrepčevalnice, slaščičarne do 50 m2 in objekti s hitro prehrano, v katerih se jedi in pijače lahko použijejo). Sporazum določa tudi okoliščine zaradi katerih lahko zavezanec zahteva znižanje zneska nadomestila. Več o Sporazumu na https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/spremembe-glede-visin-nadomestil-ki-se-placujejo-ipf-ko-61768f152114e05c9898b46e

Podlaga za določitev tarife: Mesečno nadomestilo se za posameznega uporabnika za vsako posamezno enoto določi glede na površino vplivnega območja predvajanja fonogramov

4. Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov (SAZOR)

SAZOR ima dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del. Dne 10.12.2021 je bil v UL RS št. 194/2021 objavljen Skupni sporazum o fotokopiranju avtorskih del prek obsega iz 50. čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah pri opravljanju gospodarske dejavnosti v RS (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-3831?sop=2021-01-3831), ki sta ga sklenila SAZOR in GZS. Naslovniki oziroma zavezanci po tem sporazumu so vse pravne in fizične osebe z najmanj eno zaposleno osebo, ki so organizirane kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, opravljajo pridobitno dejavnost na območju RS in ki bodisi posedujejo napravo, ki omogoča fotokopiranje, oziroma imajo tovrstno napravo v svojih osnovnih sredstvih, jo najemajo ali z njo razpolagajo na katerikoli drugi podlagi, ali naročijo fotokopiranje pri izvajalcu fotokopiranja izven podjetja. Sporazum predvideva možnost dokazovanja, da posameznik ni zavezanec za plačilo nadomestila po tem sporazumu, postopek v takem primeru in seveda sankcije. Tisti, ki meni, da ni zavezanec za plačilo avtorskega nadomestila to dokazuje z lastnoročno pisno izjavo, da ne posedujejo naprave, ki omogoča fotokopiranje, da tovrstne naprave nima v svojih osnovnih sredstvih, je ne najema in z njo ne razpolagajo na katerikoli drugi podlagi, ter da ne naroča fotokopiranja pri izvajalcu izven podjetja. Taka izjava je dana pod materialno in kazensko odgovornostjo in SAZOR lahko preverja resničnost te izjave (https://www.uradni-list.si/files/RS_-2021-194-03831-OB~P002-0000.PDF).

Sporazum določa tarifo in podjetja se razvrščajo v tarifno skupino glede na število zaposlenih in glede na statistiko o izobrazbi zaposlenih. Tarifa je določena v letnem znesku. Tarifa določa višino plačila glede na število zaposlenih in njihovo izobrazbo in sicer: da plačuje podjetje, ki ima do 10 zaposlenih od 4 do 12 EUR letno, podjetje z 11 – 50 zaposlenimi med 19 in 57 EUR letno, velika podjetja z nad 250 zaposlenimi med 150 in 1365 EUR letno. Tarifa se do leta 2024 uveljavlja postopoma, od leta 2024 pa v 100% višini. Sporazum določa tudi možnost znižanja (14. člen). Podjetja zavezanci so po tem Sporazumu dolžna skleniti licenčno pogodbo najkasneje v roku meseca po pozivu SAZOR, a ne kasneje kot pol leta od začetka veljavnosti sporazuma. Podjetja oziroma podjetniki, ki niso zavezanci so dolžni o tem podati izjavo (18. člen).

V mesecu decembru 2022 in januarju 2023 se je pojavilo precej vprašanj povezanih z obveznostjo skleniti licenčno pogodbo oziroma o izjemah do plačevanja nadomestila. Informacije, ki jih o tej temi najdemo na spletu so precej nasprotujoče, odvisne od tega, kdo jih nudi. Večina vprašanj je povezanih s povezavo med zavezancem in posedovanjem/neposedovanjem kopirne naprave. SAZOR je pojasnil, da je bil zavezanec določen glede na to ali poseduje kopirno napravo, saj drugače nadzora ni mogoče izvajati. Iz njihovega pojasnila izhaja, da iz zaščite niso izvzeti notranji akti podjetja, torej da se nadomestilo plačuje ne le pri kopiranju del, ki štejejo med leposlovje, znanost, umetnost idp. ampak tudi če se kopirajo na primer interni akti podjetja. Nadomestilo nadalje ni omejeno le za tiste, ki imajo fotokopirno napravo ampak tudi na tiste, ki kopije naročajo drugje. Tolmačenje SAZOR je, da Skupni sporazum ni predvidel izjem od obveznosti skleniti licenčno pogodbo in plačila avtorskega honorarja, le na podlagi izjave podjetja, da ne fotokopira avtorsko varovanih del, čeprav poseduje fotokopirni stroj ali fotokopiranje naroča pri tretji osebi.

Na množico vprašanj se je odzval tudi Urad RS za intelektualno lastnino z objavo dne 27.12.2022. Iz njegovih pojasnil je razbrati, da »morajo gospodarske družbe plačati za vsako fotokopijo avtorskopravno varovanega dela, torej tudi za uporabo znotraj podjetja, na primer če zaposleni fotokopira članek za potrebe internega sestanka. Tako gospodarska družba plača za vsako fotokopijo avtorskopravno varovanega dela, ki je v repertoarju SAZOR GIZ k.o. (avtorska dela s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihove prevode) v skladu s tarifo, dogovorjeno v Skupnem sporazumu. Obveznost plačila nadomestila za fotokopiranje nastane z dejansko uporabo (fotokopiranjem) avtorskopravno varovanega dela. Če se avtorskopravno varovana dela ne fotokopirajo, obveznost plačila avtorskega honorarja ne nastane in določbe Skupnega sporazuma za te primere ne veljajo. Po mnenju Urada za intelektualno lastnino zato zgolj posedovanje fotokopirne naprave, kadar avtorskopravno varovano delo ni uporabljeno, ne zavezuje k plačevanju nadomestila.« Naknadno so pojasnili (27.1.2023), da mnenje Urada ni pravno zavezujoče in da je Svet za avtorsko pravo strokovni organ, ki ima pri kolektivnem upravljanju avtorskih pravic pristojnost glede tarif, kot tudi za odločanje o drugih spornih vprašanjih v zvezi s sklenitvijo sporazuma.

Skupni sporazum, v katerem naj bi bila podlaga za zaračunavanje nadomestila je po našem mnenju tudi v nasprotju z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, saj širi krog zavezancev iz 38. člena zakona. Po tem zakonu so zavezanci proizvajalci naprav za tonsko in vizualno snemanje, proizvajalci naprav za fotokopiranje, proizvajalci praznih nosilcev zvoka ali slike ter imetniki naprav, ki ponujajo odplačno fotokopiranje. Skupni sporazum je s takim tolmačenjem razširil zavezance na vse, ki imajo v svojih osnovnih sredstvih fotokopirni stroj, čeprav se to določilo lahko nanaša le na tiste, ki odplačno ponujajo fotokopiranje.

Kaj storiti če del, ki štejejo med avtorska dela ne kopirate, čeprav imate fotokopirca? V takem primeru morate podpisati izjavo in jo podpisano vrniti SAZOR. Ta ima možnost preveriti ali zapisano v izjavi drži. Pravica do kontrole na licu mesta, bi morala biti zapisana v zakonu. Po tolmačenju SAZOR zgolj dejstvo, da ne kopirate, kopirni stroj pa imate oziroma ga imate med osnovnimi sredstvi, ne pomeni, da niste zavezanec. Večina podjetij za normalno poslovanje nujno potrebuje kopirni stroj. Podlaga za plačilo tarife je po mnenju SAZOR posest kopirnega stroja, kar ne drži. Brez pravne osnove je odgovor, da tudi kopiranje poslovne dokumentacije pomeni podlago za plačilo. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v 5. členu definira kot avtorsko delo individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Širjenje te definicije poleg širjenja zavezancev tudi na poslovno dokumentacijo, prav tako nima podlage v zakonu,. S tako definicijo bi prav vsi pisci internih aktov, računovodskih izkazov, računov, poročil ipd. postali upravičenci, torej bi se lahko vpisali v razvid avtorjev, ki jim pripada nadomestilo. Glede naročanja kopij pri zunanjem ponudniku je na mestu vprašanje, zakaj plačevati nadomestilo, kot naročnik kopij, saj prav vse kopirnice za kopiranje že plačujejo SAZOR. Kje je torej podlaga za dvojno plačilo za uporabo avtorskega dela?

Kratek pregled obveznosti v zvezi z nadomestili za uporabo avtorskih del praviloma pomeni, da je zavezanec lahko zavezan k plačevanju vsem zgoraj navedenim kolektivnim organizacijam. Večina uporabnikov se zaveda svojih obveznosti, težje pa zavezanci razumejo različne aspekte varovanja, zakaj pravice upravljajo različni kolektivni organi, zakaj so različne podlage za določanje tarife, kakšna so v resnici pooblastila pristojnih oseb kolektivnih organov pri opravljanju nadzora, zakaj ne plačujejo obveznosti z eno položnico, kako pravilno ravnati v postopku dokazovanja, da niso zavezanci in zakaj se jim dodajajo vedno nove in nove obveznosti. Naše generalno navodilo je: v kolikor avtorska dela uporabljate, potem uporabo uredite v skladu s predpisi. S tem si boste prihranili čas, denar in precej energije. Če avtorskih del ne uporabljate in menite, da niste zavezani k plačilu določenega nadomestila morate prav tako ravnati aktivno in ni dovolj, da računa zgolj ne plačate.    

Zapisala Maja Lajevec