Z zakonom nad energetsko krizo, uspeli smo tudi s cenovno kapico

Državni zbor je decembra sprejel Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Z njim se je vlada odzvala na energetsko draginjo in z dobro milijardo evrov težkim paketom pomoči nasproti stopila gospodarstvu, da mu pomaga s čim manj pretresi preživeti prihajajočo energetsko krizo.

Zakon, ki je do danes doživel še dodatni uredbo in z njo povezano novelo, vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.

Zakon je nastajal z roko v roki tudi z OZS

Resorno ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi zakona sodelovalo s širokim krogom uporabnikov, še posebej pa so prisluhnili tudi predlogom in pričakovanjem naše stanovske organizacije. V zakonu so uporabili vse možnosti pomoči za subvencioniranje cen energentov, kot jih omogoča evropski začasni okvir in upoštevali zmožnosti proračuna ter oblikovali 1,2 milijarde evrov težak paket pomoči za gospodarstvo v letu 2023.

Zakon je gospodarstvo pričakovalo z optimizmom, ob njegovem sprejetju pa je vseeno izrazilo vrsto pomislekov. Ključni je bil ta, da se po Evropi z energetsko draginjo države spopadajo različno in da naš zakon gospodarstvu ne pomaga dovolj ter ga s tem postavlja v neenakopraven in nekonkurenčni položaj.

Dosegli smo cenovno kapico za MSP

Predvsem je šlo za dejstvo, da zakon ne predvideva cenovne kapice za električno energijo in ker so bile cene na borzah decembra strahovito visoke, po drugi strani pa je bil ravno čas sklepanja dolgoročnih zakupnih pogodb z dobavitelji električne energije, je to gospodarstvu povzročalo precej nelagodja in strahu pred prihajajočim letom.

No, pa nam je vlada zadnji dan v letu le prisluhnila in z uredbo določila cenovno kapico za električno energijo mikro, malih in srednje velikih podjetij ter s tem predvsem malim obrtnikom in podjetnikom nedvomno polepšala silvestrski večer.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov

V obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023 bodo subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, deležni subvencije plačila visokih cen energentov. Med upravičenci pa ne bo malih poslovnih odjemalcev, torej večine naših članov, saj imajo ti že regulirano ceno elektrike in plina.

Upravičenci lahko zaprosijo za pomoč v višini med 40 % in 80 % upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023, primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021, razen v primeru upoštevanja načela sorazmernosti, ko se bo upoštevalo leto 2019.

Vrste pomoči so enostavna pomoč za gospodarstvo, osnovna posebna pomoč za podjetja, posebna pomoč zaradi zmanjšanje gospodarske uspešnosti, posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja in posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih. Upravičenci lahko med petimi vrstami pomoči uveljavljajo zgolj eno, najnižja možna višina subvencije je 600 evrov, poenostavljen je tudi način izplačil.

Ukrepa za ohranjanje delovnih mest

Zakon vključuje tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest, gre za začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasen ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Tudi tu tistih z reguliranimi cenami ne bo zraven.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa bo lahko koristil delodajalec, ki je upravičen oz. bi bil upravičen do gospodarske pomoči po določbah ZPGOPEK ob pogoju, da najmanj 10 % delavcem ne more zagotoviti 90 % dela. Ukrep bo mogoče uveljavljati med 1. januarjem in 31. marcem 2023, ukrep pa se lahko s sklepom vlade podaljša še za dvakrat po en mesec.

Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 delovnih dni izkoristi delodajalec, ki je upravičen do gospodarske pomoči po ZPGOPEK, ob nadaljnjem pogoju, da polovico prejetih sredstev navedeni ukrep, v nadaljnjih 30 mesecih investira v zeleni prehod.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti

Zakon predvideva še zagotavljanje dodatnih sredstev za ugodna posojila za izboljšanje likvidnosti podjetij. Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad bosta za ugodna posojila letos namenila 30 milijonov evrov in 20 milijonov evrov v prihodnjem letu. Ugodna posojila za investicije kot tudi za obratna sredstva v višini 150 milijonov evrov pa bo s tega naslova gospodarstvu ponudila tudi SID banka, ki posebno ponudbo pripravlja tudi za prevoznike.

Pomoč za male že pri samem viru

Zaradi regulacije cen elektrike in plina za male poslovne odjemalce ter konec leta uvedene cenovne kapice na elektriko za MSP, čemur so botrovala predvsem vztrajna prizadevanja prav naše stanovske organizacije, med upravičenci za pomoč po ZPGOPEK v praksi ne bo večine naših članov.

Čeprav se na prvi pogled to morda sliši slabo, pa temu še zdaleč ni tako, saj so z regulacijo cen in cenovno kapico mali gospodarski subjekti pridobili pomoč že pri samem viru svojih stroškov, kar jim bo, poleg pomoči same, predvsem olajšalo poslovanje in jih odrešilo zapletenih postopkov uveljavljanja pomoči.

Obrnite se na Svetovalni center OZS

Vseeno pa morate na interventni zakon gledati celovito, zato vas pri razmišljanju o izkoriščanju pomoči in za tolmačenje podrobnosti zakona vabimo, da redno spremljate svetovalne novice SC OZS na naši spletni strani www.ozs.si , s svojimi vprašanji pa se lahko obrnete tudi na e-naslov svetovanje@ozs.si.

Uredba o določitvi cene električne energije za MSP

Vlada RS je 30. decembra lani sprejela Uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki so končni odjemalci, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo, in zanje začasno določila najvišje drobnoprodajne cene.

Z uredbo je vlada začasno in pod posebnimi pogoji, od 1. januarja 2023 in do 30. junija 2023, z javno intervencijo določila cene za dobavo električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki so nižje od stroškovnih cen in sicer: za višjo dnevno tarifno postavko 0,21700 EUR/kWh, za nižjo 0,15550 EUR/kW in za enotno 0,19500 EUR/kWh. Te cene veljajo le za omejeno količino 90 % pretekle porabe, s čimer so odjemalci spodbujeni k varčevanju, dobavitelj pa je odjemalcu ostalo dolžan ponuditi po tržni ceni.

Naša stanovska organizacija je uredbo spodbujala in jo z velikim zadovoljstvom tudi sprejela. V sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo pa smo pripravili tudi pojasnila in odgovore na najbolj pogosta vprašanja članov, ki jih lahko najdete na spletni strani www.ozs.si

Novela ZPGOPEK, vpliva na večino naših članov

Državni zbor je 27. januarja 2023 sprejel novelo Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Novela določa, da upravičenci, ki imajo regulirano ceno električne energije, ne morejo prejeti hkrati še pomoči za gospodarstvo za obdobje regulacije, ki trenutno velja do do 30. junija 2023.

Slednji torej niso upravičeni do pomoči za skrajšani delovni čas in čakanje na delo, velja pa ob tem poudariti, da so do pomoči še vedno upravičena mikro, mala in srednje velika podjetja, ki uporabljajo zemeljski plin in tehnološko paro.

E-vloga za čakanje na delo in skrajšani delovni čas

Čeprav ukrepov za ohranjanje delovnih mest zaradi izključujočih se pomoči večina naših članov ne bo mogla izkoristiti, pa so med nami tudi takšni, ki jih bodo lahko. Zato velja obvestilo, da je na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje na Portalu za delodajalce že omogočena elektronska oddaja vlog za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo po ZPGOPEK.

Delodajalci morajo namreč v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom oziroma od napotitve delavca na začasno čakanje na delo elektronsko oddati vlogo pri zavodu za zaposlovanje.

Vir: Revija Obrtnik podjetnik, februar 2023, Z zakonom nad energetsko krizo, uspeli smo tudi s cenovno kapico, Anton Šijanec