Bistvene novosti Zakona o varstvu potrošnikov

Dne 26.1.2023 je stopil v veljavo novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki prinaša precej novosti. Ena od njih je, da se ukinja Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami in se pomembna določila tega zakona dodajajo v ZVPot-1.

 Obsežnost ureditve, precejšnje težave v preteklosti glede tolmačenja posameznih določb, različna sodna praksa, širok krog pravnih in fizičnih oseb, ki jih zakon naslavlja in kazni za kršitelje so razlog, da se je potrebno seznaniti vsaj z osnovnimi novostmi, ki jih prinaša. V nadaljevanju je le kratek pregled vsebine novosti. Za lažje razumevanje zakona je pomemben 4. člen, ki definira posamezne izraze, ki jih zakon uporablja. Večina jih je bilo že v prejšnjem zakonu, obsežnejša ureditev varstva potrošnikov v novem zakonu pa širi vsebino tega člena (na primer - blago, izdelano po natančnih navodilih potrošnika, digitalna storitev, digitalna vsebina, digitalno okolje, distributer blaga, ki ni proizvedeno v Republiki Sloveniji, javna dražba. itd). V zvezi s pravicami potrošnikov, ki jih določa ZVPot-1 je za vse naslovnike tega zakona pomembno, da gre za pravice, ki jih ni mogoče izključiti ali omejiti (5. člen ZVPot-1). Vsi, ki jih zanimajo razlogi za spremembo ali za določeno ureditev si lahko pomagate z obsežno vsebino Predloga Zakona o varstvu potrošnikov z oznako EVA 2015-2130-0005.

Zakon je obsežen, novosti je precej, zato v nadaljevanju le nekaj pomembnejših:

Prepoved dvojne kakovosti blaga (dual quality): za zavajajočo poslovno prakso se šteje trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti (t. i. dvojna kakovost blaga). Gre sicer za blago, ki se prodaja pod isto blagovno znamko, čeprav je različna njegova kvaliteta. Novi zakon tako prakso prepoveduje. Proizvajalec mora dati na vse trge svoje izdelke iste kakovosti (okus, sestava, kvaliteta). Če prodajalec prodaja izdelke različne kakovosti pod isto blagovno znamko, bo moralo to biti vidno tudi navzven (na primer  izdelke z drugo kakovostjo bo moral dati v drugačno embalažo tako, da bo potrošniku jasno, da gre za proizvod istega proizvajalca, a za drugačno kakovost izdelka). Globa za kršitve te določbe je od 5000 pa vse do 50.000 evrov. 

Obveznosti podjetij glede ponujanja popustov: V zvezi s prodajo blaga je pomembno, da je blago in storitve, ki so namenjeni potrošnikom, ustrezno označeni. Podjetje s potrošniki posluje v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti pa poleg slovenskega tudi v jeziku narodne skupnosti.

Pri označevanju blaga mora podjetje potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti blaga in storitev. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika pri označevanju izdelkov se lahko uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike (7. člen). Če se potrošnik v zvezi s kupljenim blagom ali storitvijo obrne na podjetje po telefonu, le to ne sme potrošniku klica zaračunati – na primer tako, da omogoči potrošniku komunikacijo s podjetjem le preko plačljive komercialne številke (13. člen).

Novost v zvezi s prodajo blaga je povezana z razprodajami. Splošno pravilo je, da jo mora podjetje objaviti na krajevno običajen način. Podjetje mora označiti prejšnjo in znižano ceno. Za prejšnjo ceno se šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem. Če podjetje ceno niža postopoma in neprekinjeno, se za prejšnjo ceno šteje cena, ki je bila najnižja najmanj 30 dni pred prvim znižanjem. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji (15. člen).

V nadaljevanju zakon določa pravila za prodajo blaga, ki je tik pred potekom roka in hitro pokvarljivega blaga (16. člen). Tako blago, ki se prodaja po znižani ceni, je potrebno posebej označiti. Označiti je treba tudi datum, ko poteče rok uporabnosti blaga. Blago mora biti označeno tako, da potrošnik ve, da je cena znižana iz razloga, ker je blagu pretekel rok uporabnosti. Tako kot pri razprodajah je tudi v teh primerih potrebno označiti prejšnjo ceno in znižano ceno. Prodajo blaga z napako določa 17. člen.

Pri prodaji potrošnikom je pomemben tudi 18. člen, ki določa informacije, ki jih je potrebno dati potrošniku pred sklenitvijo pogodbe. To pravilo ne velja za vse prodaje in sicer ne velja za vsakodnevne transakcije, ki se izpolnijo takoj in pri katerih gre za manjše vrednosti (nakupi v trgovinah, trafikah, ipd). Namen naštevanja predhodnih informacij, ki jih mora podjetje zagotoviti potrošniku je, da se mu omogočit sprejetje preudarne odločitve na podlagi ustreznih informacij, ki so navedene v 18. členu.

V zvezi s tem delom opozarjam tudi na Pravilnik o načinu označevanja cen blaga, digitalnih vsebin in storitev ter objavi znižanja cene blaga, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 10, dne 25.1.2023. V III. delu določa pravila pri objavi znižanja cen. Pravilnik se sklicuje na definicijo znižanja cene, kot jo določa 15. člen ZVPot-1. Po tem pravilu znižanje cene ne pomeni:

1. spremembe prodajne cene blaga, ki nima narave znižanja cene blaga (nihanje prodajne cene blaga);
2. primerjave prodajne cene blaga med različnimi podjetji, ki nima narave znižanja cen blaga;
3. trditve oziroma objave, ki nima narave znižanja cene blaga;
4. popusta ob pogoju nakupa več kosov blaga ali popusta ob nakupu nad določeno vrednostjo;
5. zbiranje in unovčevanje točk ali drugih enot, pridobljenih v okviru programa zvestobe na podlagi prejšnjih nakupov naročnika;
6. znižanje cene blaga, ki je namenjeno posameznemu potrošniku ob posebnih priložnostih;
7. znižanje cen za en kos blaga po izbiri potrošnika, če ob objavi ni določljivo, katero blago bo potrošnik izbral;

Pravilnik nadalje določa, da kadar je v objavo znižane cene zajet širok nabor blaga in pred nakupom ni določljivo, katero blago bo potrošnik izbral, lahko podjetje pri oglaševanju izpusti navajanje znižane in prejšnje cene za blago, ki je zajeto v znižanje cene. Znižana in prejšnja cena blaga, zajetega v takšno znižanje cene, morata biti navedeni skladno z načini označitve cene blaga na prodajnem mestu. Ta pravila pa določa 6. in 7. člen pravilnika. Pogosto je, da se blago prodaja po različnih kanalih in prodajnih mestih tudi pri objavi znižane cene. V takem primeru mora podjetje kot prejšnjo ceno za to blago v posameznem prodajnem kanalu oziroma na posameznem prodajnem mestu navesti najnižjo ceno, ki se je v posameznem prodajnem kanalu oziroma na posameznem prodajnem mestu uporabljala v zadnjih 30 dneh.

Nepošteni pogodbeni pogoji: za njih zakon določa, da so nični, torej brez pravnih posledic za potrošnika (24. člen). Definicija nepoštenih pogodbenih pogojev je, da gre za take pogodbene pogoje, ki v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ali če je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika, ali če je izpolnitev znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik pričakoval, ali če nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti. Tako ureditev je imel tudi prejšnji zakon, vendar jo je novi zakon dodatno določil. V praksi so bili najbolj znani primeri nepoštenih sodnih praks primeri bančne pogodbe z valutno klavzulo v švicarskih frankih ali obračunavanje negativnih obresti. V izogib različnim tolmačenjem določb o nepoštenih pogodbenih pogojih, jih je zakon definiral natančneje.

Zakon v zvezi z razmerjem med podjetjem in potrošnikom določa in definira zavajujoče poslovne prakse in s tem zavajajoča dejanja in opustitve (49. – 51. člen). Zavajajoča dejanja so dajanje informacij, ki so napačne, torej neresnične, in imajo za posledico, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Zaradi olajšave položaja potrošnika je zakon v 51. členu določil zavajajoče poslovne prakse, ki v vsakem primeru veljajo za nepoštene, pri digitalnem poslovanju so bile dodane nepoštene poslovne prakse z vsebino, kot jo določa 12., 25., 26. in 27. točka tega člena. V 12. točki se ureja razvrščanje iskanih produktov in se prepoveduje prakse, pri katerih ponudnik storitev spletnega iskanja zagotovi informacije za potrošnika v obliki rezultatov iskanja v odgovoru na iskalne poizvedbe potrošnika na spletu, ne da bi nedvoumno razkril morebitno plačano oglaševanje ali izrecno plačilo za doseganje višje razvrstitve izdelkov med rezultati iskanja. Kadar določeno podjetje neposredno ali posredno plača ponudniku storitev spletnega iskanja za višjo razvrstitev izdelka med rezultati iskanja, mora ponudnik storitev spletnega iskanja o tem potrošnika obvestiti jedrnato in razumljivo ter na enostavno dostopen način. Pomembna je tudi omejitev iz 26. točke, ki šteje za nepošteno poslovno prakso zavajanje potrošnikov z izjavo podjetja, da so ocene izdelka podali potrošniki, ki so ta izdelek dejansko uporabili ali kupili, pri čemer niso bili sprejeti razumni in sorazmerni ukrepi za zagotovitev, da so ocene dejansko podali ti potrošniki. Prav tako je prepovedana predložitev lažnih ocen in priporočil potrošnikov, kot so všečki v družbenih medijih, ali naročanje takega početja pri drugih osebah z namenom oglaševanja izdelkov podjetja. Prav tako je prepovedano objavljanje samo pozitivnih ocen in brisanje negativnih. Zakon predvideva, da lahko potrošnik, ki je kupil izdelek, podjetje pa je uporabilo nepoštene poslovne prakse, lahko odstopi od pogodbe in zahteva odškodnino.

Napake blaga:

Stvarna napaka: se lahko uveljavlja vedno, kadar kupljeni izdelek ne dela, nima lastnosti, ki bi jih moral imeti ali kako drugače ni skladen s pogodbo. Za izdelke, ki bodo kupljeni po veljavnosti ZVPot-1 bo uveljavljavljanje pravic potrošnika v primeru stvarnih napak drugačno, kot je bilo do sedaj. Zakon uvaja vrstni red uveljavljanja pravic potrošnika, ki bo sledeč:

1. zahteva po popravilu ali zamenjavi blaga z novim;
2. če prodajalec tega ne bo izpolnil, bo lahko potrošnik zahteval sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine (torej odstopil od pogodbe).

Neskladnost blaga: prodajalec mora potrošniku dostaviti blago, ki je skladno s prodajno pogodbo. Skladnost blaga se ocenjuje na podlagi subjektivnih (72. člen) in objektivnih (73. člen) zahtev za skladnost. Če prodajalec dobavi blago, ki jih ne izpolnjuje, se šteje, da blago ni skladno in prodajalec odgovarja za neskladnosti, ki jih je imelo blago v času dobave (78. člen). Posebej zakon določa objektivne zahteve za skladnost blaga z digitalnimi elementi (74. člen).

Zakon določa, da prodajalec odgovarja za vsako neskladnost blaga, ki obstaja ob dobavi blaga in, ki se pokaže v dveh letih od dobave blaga, tako tudi za blago z digitalnimi elementi. Če je predmet prodaje rabljeno blago, se lahko prodajalec in potrošnik dogovorita za krajši rok odgovornosti prodajalca, vendar ne za manj kot eno leto (peti odstavek 78. člena ZVPot-1). Odgovornosti prodajalca za neskladnost ni mogoče izključiti. Zakon v 81. členu določa vrstni red jamčevalnih zahtevkov potrošnika in sicer:

1. vzpostavitev skladnosti blaga (82. člen);
2. znižanje kupnine v sorazmerju z neskladnostjo ali odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska (83. člen).

Navedeni zahtevki ne izključujejo potrošnikove pravice, da zahteva povrnitev vse škode, ki jo je zaradi neskladnosti blaga utrpel. Sem sodi zlasti povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, prav tako pa lahko zahteva povrnitev škode tudi v primerih, v katerih je popravilo ali zamenjava blaga povzročila znatne nevšečnosti za potrošnika ali če je trajalo dlje od predvidenega. Potrošnik lahko uveljavlja te pravice, če obvesti o neskladnosti prodajalca v dveh mesecih od dneva, ko je bila skladnost ugotovljena (84. člen).

Garancija: garancija je obveznost, s katero se podjetje zaveže, da bo potrošniku brezplačno popravilo ali zamenjalo blago, vrnilo del kupnine ali celotno, kadar blago nima lastnosti, ki so navedene v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu ali kadar ne deluje brezhibno (89. člen). Garancija je prostovoljna ali obvezna (94.-98. člen). Garancije je brezplačna. Garant plačljivega popravila ali zamenjave blaga ne sme oglaševati ali ponujati kot garancijo. Poseben pravilnik bo predpisal, za katere tehnične izdelke mora biti izdana obvezna 1-letna garancija (94. člen). V 95. členu zakon določa obveznosti proizvajalca do potrošnika (garancijski list, navodila za sestavo in uporabo, seznam pooblaščenih servisov,..). Če blago, za katero je izdana obvezna garancija, ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu, lahko potrošnik najprej zahteva odpravo napak. Če napake niso odpravljene v skupno 30 dneh od prejema zahteve za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom. Ta rok se lahko podaljša za 15 dni. Način podaljšanja roka je določen in sicer tako, da je potrebno še pred potekom roka obvestiti potrošnika o podaljšanju ter hkrati navesti tudi razloge zakaj je rok podaljšan. Če proizvajalec v tem roku ne popravi ali ne zamenja blaga z novim, pa lahko potrošnik odstopi od pogodbe ali zahteva znižanje kupnine. Podjetje lahko da tudi daljšo garancijo (prostovoljna garancija). 

Novosti pri elektronskem poslovanju: zakon dodatno razširja varstvo potrošnika tudi pri prodaji blaga, ki ga predstavljajo računalniški programi, različne zvočne in videodatoteke, aplikacije, digitalne igre, podatkovno gostovanje in podobno. Tudi tu je potrebno potrošniku zagotoviti ustrezno pravno varnost, specifike pa so določene glede na posebnost digitalnih vsebin. Zakon določa, da se za blago šteje tudi blago z digitalnimi elementi (druga alineja prvega odstavka 4. člena) in zato v 67. členu razširja uporabo zakona tudi na digitalno vsebino ali digitalno storitev, ki je vključena v blago ali je z njim medsebojno povezana na način, da blago brez te digitalne vsebine ali digitalne storitve ne bi moglo opravljati svoje funkcije, in je zagotovljena z blagom v skladu s prodajno pogodbo, ne glede ali tako digitalno vsebino ali storitev dobavlja prodajalec ali tretji. V III. poglavju ZVPot-1 so pravila o pogodbi o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve, v 118. členu pa jamčevalni zahtevki potrošnika v takih primerih. Pri tem je pomembno ali gre za enkratno dobavo ali nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali storitve. Razlika je pomembna, saj pri nepretrgani dobavi prodajalec odgovarja celotno obdobje dobave, pri enkratni dobavi pa obveznost prodajalca ugasne v dveh letih od posamezne dobave.

V IV. poglavju zakon ureja sklepanje pogodb na daljavo in zunaj poslovnih prostorov in podaja definicijo takih poslov v 128. členu. To ureditev je imel tudi stari zakon, poglavje pa je pomembno zaradi novosti pri varovanju potrošnika v tem delu. Pogodba sklenjena na daljavo je pogodba, ki se  sklene med podjetjem in potrošnikom na podlagi organizirane prodaje na daljavo ali ponujanja storitev na daljavo z izključno uporabo enega ali več sredstev za komuniciranje na daljavo (kot so prodaja po pošti, spletu, telefonu ali telefaksu). Ta opredelitev zajema tudi situacije, ko potrošnik obišče prostore podjetja zgolj za namen zbiranja informacij o blagu ali storitvah in se naknadno pogaja ter sklene pogodbo na daljavo. Med te pogodbe sodi tudi organizirana prodaja blaga ali storitev, ki jih ponuja tretja stran, ki ni podjetje in jo podjetje uporabi - na primer spletna platforma. Pogodba sklenjena zunaj poslovnih prostorov je  pogodba, ki se sklene ob hkratni fizični navzočnosti podjetja in potrošnika zunaj poslovnih prostorov podjetja, na primer na domu ali na delovnem mestu potrošnika.

Zakon v 130. členu določa predhodne informacije, ki jih mora pri pogodbi na daljavo ali izven poslovnih prostorov podjetje zagotoviti potrošniku. Te informacije mu morajo biti znane preden ga zavezuje ponudba. Med te nujne informacije spadajo informacije iz 18. člena  in dodatne informacije iz 130. člena, ki so specifične informacije, ki veljajo ob nakupih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. V novem zakonu je dodana zahteva, da podjetje ustrezno informira potrošnika, če je cena prilagojena na podlagi avtomatiziranega sprejema odločitev (ko podjetje cene svojih ponudb prilagodijo specifičnim potrošnikom ali specifičnim kategorijam potrošnikov na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev in oblikovanja profilov vedenja potrošnikov, ki jim omogoča oceno kupne moči potrošnikov). Nadalje se specificira način komunikacije potrošnika s podjetjem, ki je prilagojeno tehnološkemu razvoju na tem področju – poleg naštetih lahko podjetje določi tudi druga sredsta spletnega komuniciranja, če zagotavljajo, da lahko potrošnik vodi korespondenco s podjetjem na trajnem nosilcu podatkov. Bistveno je, da vsa ta sredstva komuniciranja omogočijo potrošniku hiter kontakt s podjetjem in učinkovito komuniciranje. Za potrošnika so pomembne tudi informacije o pravici do odstopa od pogodbe in morebitnih stroških, ki bi ob tem lahko nastali. Za podajanje teh informacij lahko podjetje uporabi standardizirani obrazec, ki ga pošlje potrošniku, in tako izpolni svojo dolžnost. Podjetje mora potrošniku jasno specificirati vse stroške, tudi dodatne, ki nastanejo pri dostavi blaga ali uveljavljanju pravice do odstopa od pogodbe. Če le ti niso navedeni, jih potrošniku ni treba plačati (osmi odstavek 130. člena).

Posebne določbe zakon prinaša za pogodbe sklenjene na spletnih tržnicah v 131. členu. Spletne tržnice bodo morale potrošnikom zagotoviti informacije o načinu razvrstitve ponudb (informacije o glavnih parametrih, ki določajo razvrstitev ponudb, predstavljenih potrošniku kot rezultat iskalne poizvedbe), s kom potrošnik sklepa pogodbo in podatek, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profila potrošnika. Potrošniku bo moralo biti na podlagi prejetih informacij jasno ali sklepa pogodbo s podjetjem ali drugo osebo (fizično). V slednjem primeru tretjega pravila ZVPot-1 ne zavezujejo, zato potrošnik nima varstva, ki ga v razmerju s ponudnikom nudi ZVPot-1. V takem primeru bo moral ponudnik spletne tržnice od te osebe pridobiti izjavo da za sklenjeno pogodbo pravice potrošnikov ne veljajo.

Pri pogodbi sklenjeni na daljavo ali zunaj prostorov podjetja ima potrošnik pravico, da od nje odstopi v 14 dneh, brez navedbe razloga (134. člen), razen v primerih, ki jih kot izjeme določa 135. člen.

Zapisala Maja Lajevec

O tem smo že pisali 3. oktobra 2022 - povezava do članka