Lahko delodajalec preverja delavca na bolniškem dopustu

Po ugotovitvah, ki jih je v poročilu za leto 2021 pripravil NIJZ, se je večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala. Z dela je bilo zaradi bolniškega dopusta, glede na leto 2020, odsotnih več zaposlenih, ki so bili odsotni tudi večkrat v letu, vendar pa je posamezna odsotnost trajala krajši čas. Zaradi bolniške odsotnosti je bilo izgubljenih 17.844.331 koledarskih dni, kar predstavlja 5 % bolniško odsotnost zaposlenih v letu 2021

V poročilu ugotavljajo, da je bilo povprečno trajanje ene odsotnosti z dela različno glede na starostno skupino. V skupini od 15 – 44 let je bolniška odsotnost trajala povprečno 10 dni. Zaposleni, stari med 45 in 84 let, pa so bili na bolniškem dopustu povprečno 27 dni.

Najpogostejši vzrok za odsotnost v starostni skupini od 15 – 44 let so bile infekcijske in parazitarne bolezni. Zaradi bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva pa so najpogosteje obolevali v starostni skupini od 45 do 64 let. Ta bolezen pa je tudi drugi najpogostejši vzrok v starostni skupini od 20 – 44 let.

Odsotnost zaposlenega z dela predstavlja za zaposlovalca težavo, saj mora odsotnega sodelavca nadomestiti. To je tudi razlog, da se vse več delodajalcev odloči za nadzor zaposlenega, kadar sumijo, da zaposleni ne upošteva navodil pristojnega zdravnika. Nekateri delodajalci celo ugotavljajo, da zaposleni v času svoje (bolniške) odsotnosti opravljajo pridobitno dejavnost ali pa odpotujejo iz kraja bivanja.

Katere informacije mora v primeru bolniške odsotnosti zaposleni posredovati delodajalcu?

Vsak delavec ob koncu meseca prinese delodajalcu bolniški list oziroma obrazec Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – obr. BOL, ki ga napiše zdravnik. Na tem obrazcu je napisan razlog zadržanosti (bolezen, poškodba …), kar je pomemben podatek za delodajalca, ki ga potrebuje za obračun nadomestila plače med začasno zadržanostjo. 

Bolniški list lahko delodajalec tudi prevzame preko sistema eBol v elektronski obliki.

Če je delavec odsoten več kot 20 dni, njegovo odsotnost presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija delavcu izda odločbo, v kateri je, poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila, naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti.

Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre v breme delodajalca, nad 20 dni pa v breme ZZZS. Vsakemu zaposlenemu pripada tudi nadomestilo plače za bolniško odsotnost, višina nadomestila pa je odvisna od trajanja bolniške odsotnosti. 

Od leta 2012 je v veljavi Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki višino nadomestila v breme ZZZS deli na odsotnost do 90 dni in odsotnost nad 90 dni.

Višina nadomestila glede na razlog zadržanosti do 90 dni:

• 100 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, darovanja krvi. Pri tem je treba opozoriti, da se poškodba na poti in z dela ne šteje za poškodbo pri delu že od leta 2013, razen v primeru, ko prevoz organizira delodajalec.
• 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi bolezni, nege družinskega člana in usposabljanja otroka za rehabilitacijo.
• 70 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, spremstva, ki ga odredi zdravnik, in poškodba izven dela po tretji osebi (npr. prometna nesreča, katere povzročitelj je tretja oseba). 

V primeru odsotnosti nad 90 dni se odmerni odstotek bolniškega nadomestila zviša za 10 %.

Kdaj se lahko delodajalec odloči, da bo izvajal nadzor?

Delodajalec ima kontrolo bolniške odsotnosti do 20 dni običajno opredeljeno v internih pravilnikih, ki mu omogočajo, da ukrepa pri pogostejših izostankih z dela. 

Če delodajalec sumi, da zaposleni izkoriščajo bolniško odsotnost za druge namene, se lahko odloči za izvedbo nadzora. To lahko izvede sam ali najame detektiva, ki nadzoruje gibanje osebe, ki je bolniško odsotna. Detektivi izvajajo nadzor in zbirajo informacije skladno z Zakonom o detektivski dejavnosti in smejo ob sumu zlorabe od pristojnega zdravnika pridobiti le podatke o obstoju in času trajanja bolniške odsotnosti ter podatke o dovoljenem režimu gibanja, ne smejo pa pridobiti podatkov o režimu zdravljenja.

Kdaj nadzore opravi inšpektor ZZZS?

Kadar je delavec odsoten več kot 20 dni, gre nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V tem primeru na vrata potrka laični nadzornik (zaposlenec ZZZS), ki ugotavlja, ali se oseba ravna po navodilih osebnega zdravnika.

Nadzornik razpolaga (le) s podatkom, kakšna so navodila zdravnika o režimu gibanja (npr. strogo ležanje, počitek, sprehodi). Nadzornik nato presodi, ali oseba upošteva navodila zdravnika in zapiše svoja opažanja v zapisnik, ki ga morata podpisati oba. V primeru, da je nadzorovana oseba odsotna, pa ugotovitve podpiše le nadzornik.

Pomembno je, kaj napiše zdravnik.

Veliko je zdravstvenih stanj, ki onemogočajo redno delo, vendar pa ne zahtevajo zgolj ležanja. Zato je pomembno, da se vsak bolnik pogovori z zdravnikom, kakšen je najboljši režim zdravljenja. Ali so dovoljeni kratki sprehodi, je smiselno bivanje v toplicah ali na morju? To mora biti zapisano in utemeljeno in je sestavni del rehabilitacije. Le v takem primeru lahko oseba zapusti stanovanje ali kraj bivanja.

Dejstvo je, da je kontrola v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. 110. člen ZDR-1 v 8. alineji namreč določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije. Enako velja tudi, če oseba v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Odsotnost z doma je namreč načeloma mogoča le ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo in na napotene preglede, podatki o tem pa so razvidni iz zdravstvenega kartona.

Kot zanimivost: Pridobitev podatka o kršitvi bolniškega dopusta s Facebooka

Navajamo vprašanje in odgovor, ki smo ga našli v brošuri informacijske pooblaščenke:

 Ali lahko delodajalec preko Facebooka (gre za javno dostopne podatke glede na ustvarjen profil delavca) pridobi podatke, da je bil delavec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni izven kraja bivanja in te podatke uporabi za dokazovanje v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

»Pridobitev (predvsem na način vpogleda v javno dostopni profil in zabeleženja uradnega zaznamka o tem) osebnih podatkov iz javno dostopnih virov (npr. pridobitev fotografije in osebnih podatkov z odprtega Facebook profila delavca) ne pomeni kršitve določb ZVOP-1. Kljub temu je treba opozoriti, da dejstvo, da so določeni osebni podatki javno dostopni, še ne pomeni, da se lahko ti podatki uporabljajo za kakršen koli namen, npr. za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov. Po določbi 16. člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s takšnimi nameni, če zakon ne določa drugače. Uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega Facebook profila delavca, pri vodenju postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi določb 110. člena ZDR-1 (nespoštovanje navodil zdravnika v času bolniške odsotnosti), po mnenju informacijskega pooblaščenca ne predstavlja kršitev določb ZVOP-1, saj gre za uporabo podatkov za zakonit namen, določen v 48. členu ZDR-1.« (Več: Informacijski pooblaščenec RS)

Vir: Informacijski pooblaščenec RS 

Kot drugi primer pa navajamo še en odgovor informacijskega pooblaščenca:

Pri informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 9. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko delodajalec v javnem sektorju od delavca ali od drugih oseb pridobi informacije o kraju gibanja delavca med delavčevo zadržanostjo od dela ter mu v zvezi s tem daje navodila. Poleg tega vas zanima, ali je delodajalec upravičen do informacij o razlogih za gibanje na določenem kraju.

• Delodajalec lahko od delavca ali od druge osebe pridobi informacije o gibanju delavca med bolniško odsotnostjo (čas, vrsta oziroma način gibanja in lokacija):
  • če se te informacije nanašajo na režim gibanja, ki ga je določil pacientov zdravnik in
  • če so te informacije tudi sicer sorazmerne (po obsegu in vsebini primerne in nujno potrebne) z vidika zakonitega nadzora ali uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in
  • če je na voljo pravna podlaga za pridobivanje od drugih oseb (npr. praviloma je pridobivanje dopustno od delavčevega izbranega osebnega zdravnika, prijavitelja, detektiva) ali če je informacije delavec sporočil prostovoljno (npr. v postopku reševanja delovnega spora).  
• Če bi delodajalec od delavca ali drugega upravljavca sistematično in izven potreb v formalnih postopkih (npr. izven izvajanja zakonitega nadzora, disciplinske obravnave ali reševanja sporov) pridobival konkretne oziroma podrobne informacije o razlogih za gibanje ali zadrževanje na določenem kraju v času bolniške odsotnosti (pod pogojem, da te informacije niso očitne, ker so sestavni del zakonito pridobljenih informacij o gibanju), bi bilo to nesorazmerno in za tako pridobivanje informacij ne bi bilo pravne podlage.  

Vir: Informacijski pooblaščenec RS  

vir: minimax