Nepoznavanje prava škodi oz., izgovarjanje na to, da določenih pravnih pravil niso poznali ali niso vedeli, da delajo kaj narobe, nima nikakršne pravno relevantne veljave. |
Kako lahko nepoznavanje prava po nepotrebnem škoduje?
»Ignorantia iuris nocet« je med pravniki zelo ljub in priročen ter zato deloma tudi z namenom poduka nepravnikov večkrat uporaben termin, ki pa v prevodu pomeni zgolj to, kar tudi prava neuke osebe povečini prav dobro poznajo in sicer, da nepoznavanje prava škodi oz., da izgovarjanje na to, da določenih pravnih pravil niso poznali ali niso vedeli, da delajo kaj narobe, nima nikakršne pravno relevantne veljave.
V spodaj opisanem primeru bo moč razbrati, kako se za ustrezno usposobljene strokovnjake dokaj preprosta zadeva lahko popolnoma po nepotrebnem zaplete in se potem potrjuje nam vsem dobro znana kruta resnica, da je za nazaj popravljati napake bistveno težje, če je postopek že v začetku nepravilno zastavljen.
Spodnje vprašanje z opisom problema, ki ga povzemam v bistvenem, mi je v reševanje posredovala zunanja računovodkinja delodajalca, ki je od nje zahteval izvedbo postopka, ki očitno presega računovodska opravila. Iz prakse dobro vem, da takšne vzporedne, bolj delovnopravne kot računovodske postopke, vodijo v številnih računovodskih servisih, običajno na insistiranje delodajalca, ki je njihova stranka in dokler se zadeva ne zaplete so vsi zadovoljni, in obratno.
Zakaj je prišlo do zapleta?
V obravnavanem primeru je delodajalec z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece, kar je docela ustrezalo zakonskim pogojem kot tudi pogojem iz zavezujoče kolektivne pogodbe.
Ko je delodajalec po dobrih dveh mesecih dokončno ugotovil, da delavec strokovno ne zadovoljuje pričakovanj delodajalca in ne dosega pričakovanih rezultatov dela, je začel s postopkom odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. V računovodskem servisu so pripravili dokaj korektno odpoved in delodajalec jo je delavcu tudi pravilno vročil. Delavec je bil ob vročitvi odpovedi in tudi ob izteku 7 dnevnega zakonsko določenega odpovednega roka v polni bolniški. Delodajalec ga po izteku odpovednega roka ni odjavil iz zavarovanja, ker je bil po nasvetu računovodkinje prepričan, da ga zaradi obstoja bolniškega staleža ne more. Zadeva se je po nepotrebnem vlekla še nekaj tednov in bi se najbrž še naprej, če menda ZZZS ne bi zavrnil zahteve za refundacijo nadomestila plače.
Kakšno bi bilo pravilno postopanje?
Dejstvo je, da obstoj bolniškega staleža ob izteku odpovednega roka pomeni relativno oviro za prenehanje delovnega razmerja, ker se odpovedni rok in s tem delovno razmerje na podlagi 3. odst. 116. člena ZDR-1 podaljša vse dokler ni delavec vsaj deloma zopet sposoben za delo, maksimalno pa za 6 mesecev, le v primeru, ko se delavcu poda odpoved iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, NE pa tudi v primeru odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
To pomeni, da bi delodajalec lahko delavca odjavil iz zavarovanja po izteku 7 dnevnega odpovednega roka, čeprav je bil takrat v polni bolniški in na tak način bi delovno razmerje prenehalo popolnoma zakonito.
V izogib podobnim nepotrebnim zapletom navajam še par primerov, ko obstoj bolniškega staleža ob presečnem datumu ne vpliva na prenehanje delovnega razmerja.
Tako npr. obstoj bolniškega staleža ne predstavlja ovire za prenehanje delovnega razmerja ob izteku 15 dnevnega odpovednega roka, ki je fiksen ne glede na trajanje zaposlitve delavca in predstavlja sestavni del odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Odpovednega roka ni potrebno podaljševati niti v primeru, ko odpoved podaja delavec, četudi bi bil na zadnji dan odpovednega roka v bolniškem staležu.
V primeru sklenitve sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, katerega bistveni sestavni del je tudi datum prenehanja delovnega razmerja, le-tega zaradi morebitnega obstoja bolniškega staleža ni potrebno spreminjati.
Iz zapisanega lahko zaključimo, da je pri vodenju postopkov delovnopravne narave potrebno biti dovolj usposobljen in pozoren, saj si lahko po nepotrebnem povzročimo kak nepotreben zaplet in velikokrat se v takih primerih zgodi, da je na začetku navidez najcenejši postopek na koncu najdražji.
Ena od primerjalnih prednosti članstva v OZS je tudi v tem, da se člani s pravočasno konzultacijo s svetovalci Svetovalnega centra OZS takšnim in podobnim zapletom povečini lahko izognejo, zato predvsem bralcem bloga nečlanom priporočam ogled spletne strani, kjer se lahko seznanite z ugodnostmi iz naslova članstva v naši stanovski organizaciji: https://www.ozs.si/postanite-clan.
Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS