Delodajalci lahko v letošnjem letu vključujete upokojence v svoj delovni proces v večjem obsegu

V uradnem listu RS, št. 29/2022 z dne 4.3.2022 je bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela (ZIUPTD1). Zakon je bil sprejet po nujnem postopku in velja od 5. marca do konca letošnjega leta.

S tem interventnim zakonom se začasno odstopa od določb Zakona o urejanju trga dela, ki sicer primarno in na sistemski ravni ureja problematiko začasnega ali občasnega dela upokojencev. Pri tem opozarjam, da zakonski pogoji za tovrstno upokojensko delo ostajajo enaki, sprememba se nanaša le na večji obseg dopustnosti takšnega dela.

Vsekakor je zelo pozitivna sprememba, da se dosedanja povprečna mesečna dopustnost upokojenskega dela iz 60 ur dviga na 90 ur, prav tako je pozitivno, da se dopušča trikrat letno večji odmik od mesečnega povprečja iz prejšnjih 90 ur mesečno na 120 ur takšnega dela. Kljub dopustnemu trimesečnemu odmiku navzgor pa velja, da seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela posameznega upokojenca v letošnjem koledarskem letu ne sme preseči 1.080 ur, kar v povprečju pomeni 90 ur mesečno, medtem, ko je pred spremembo predstavljalo zgornjo mejo 720 ur takšnega dela oz. v povprečju 60 ur mesečno.

Predlog zakona smo dobili v mnenje že konec januarja, ko je bila Covid  kriza še v polnem razmahu, zato smo takrat predlog zakona (v enaki vsebini kot je sedaj sprejeta) še posebej pozdravili, saj smo ocenili, da bo predlagana sprememba zelo smiselna in dobrodošla, ker bo marsikateremu delodajalcu v dani Covid situaciji pomagala premostiti začasne kadrovske težave. Epidemiološka slika je sedaj resda bistveno boljša (upajmo, da ne le začasno), toda posledice Covid krize so pa še vedno zelo prisotne.

Naš predlog, da se omogoči izjemo glede maksimalne mesečne dopustnosti še v večjem obsegu in sicer tako, da bi se večji odmik od povprečja v največ treh mesecih dopustil do 150 ur upokojenskega dela ali celo za polno mesečno obveznost, kot bi jo imel odsotni delavec, katerega bi nadomestil upokojenec, pristojni niso sprejeli. Dejstvo je, da je v krizni situaciji zelo težko z gotovostjo planirati kadrovsko zasedenost, zato bi bila dodatna fleksibilnost glede večjega mesečnega maksimuma zelo dobrodošla, saj za enega cel mesec odsotnega delavca ne bi bilo potrebno iskati dveh upokojencev.

Do konca februarja je na letnem nivoju za maksimalno dopustnih 720 ur takšnega dela upokojenec lahko zaslužil največ 8.235,35 €. Z odredbo o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, ki jo je minister za delo izdal konec januarja, v uradnem listu št. 17 je bila objavljena februarja, veljati pa je začela 1. marca, je določena najnižja urna postavka v višini 5,77 €, na letnem nivoju pa je dopusten zaslužek upokojenca v višini max 8.639,07 €. Interventni zakon na žalost ni določil, da se zaradi povečanega dopustnega obsega upokojenskega dela spremeni tudi maksimalen možen prejemek upokojenca, zato bo to nujno potrebno določiti v novi odredbi.  Glede na povečanje dopustnega obsega na letnem nivoju iz 720 ur na 1080 ur, kar predstavlja povečanje za 50 %, bi posledično moral biti za enak odstotek povišan tudi limit možnega zaslužka upokojenca iz naslova opravljanja upokojenskega dela, kar bi trenutno zneslo 12.958,60 €.

Z namenom, da bi vsebinsko čimbolj zaokrožili paleto dodatnih možnosti fleksibilnega zaposlovanja smo, na žalost neuspešno, predlagali tudi to, da se razširi dopustnost začasnega in občasnega dela še na druge upravičence, npr. brezposelne osebe in druge osebe, ki so že zavarovane na drugih pravnih podlagah kot tudi to, da se v tem kriznem obdobju začasno sprosti oz. omogoči možnost zaposlovanja v določenem obsegu tudi na drugih civilnopravnih podlagah. Medtem, ko se delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojenca lahko opravlja v določenem obsegu tudi v kolikor so podani vsi elementi delovnega razmerja, to nikakor ne velja za delo na podlagi drugih civilnopravnih pogodb. Zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1 v 11. členu izrecno prepoveduje kakršnokoli delo na podlagi pogodb civilnega prava, v kolikor obstajajo elementi delovnega razmerja in temu sledi zakon tudi v kazenskih določbah, kjer so za ta primer kršitve zagrožene zelo visoke globe.  V praksi smo obravnavali tudi že tako absurdne primere, ko je bil delodajalec kaznovan, ker je le za 3 dni dela za delo iz svoje osnovne dejavnosti oz. za delo na sistemiziranem delovnem mestu, v delovni proces vključil osebo na podlagi podjemne pogodbe, ki je ena najpogostejših civilnopravnih pogodb, ki se jih radi poslužujejo predvsem manjši delodajalci..

Glede na dejstvo, da so tudi za delo na podlagi civilnopravnih pogodb dajatve dokaj visoke in s tem ni ogrožen javni interes proračuna kot tudi ne blagajn ZPIZ in ZZZS, smo predlagali, da se vsaj za čas Covid krize in nekega razumnega obdobja zatem, omogoči v določenem obsegu tudi tovrstno delo.  To je tudi naša dolgoletna pobuda, ki jo preko vsakoletnih Zahtev slovenske obrti in podjetništva naslavljamo na pristojne inštitucije, s primarnim namenom, da se odpravljajo negotove situacije in nelogične zakonske rešitve zaradi katerih po nepotrebnem prihaja do kršitev, posledično pa tudi do izrečenih glob in večkrat tudi do upravnih in sodnih sporov.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.
Svetovalec SC OZS