Gotovinsko poslovanje

Pravila gotovinskega poslovanja so načeloma nespremenjena že kar nekaj časa. Kljub temu pa je še vedno pogosto vprašanje ali je v primeru plačila v gotovini, ki presega 420 EUR v prekršku oseba, ki izvede plačilo v gotovini ali tudi oseba, ki plačilo v gotovini prejme?

Pravila pri plačevanju oz. poslovanju z gotovino med pravnimi osebami, pravnimi osebami in fizičnimi osebami, ki opravljajo dejavnost ter fizičnimi osebami v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) ureja več zakonov.

Zakon o davčnem postopku

Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v 36.členu določa, da morajo pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev  razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.

Primere, v katerih zgoraj navedenih plačil ni potrebno nakazovati na transakcijske račune, natančneje določa tretji A. del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik).

a) Nakazovanje na transakcijske račune drugih poslovnih subjektov

V primeru, ko je izplačevalec dohodka fizična oseba, ki opravlja dejavnost ali pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 EUR.

b) Nakazovanje na transakcijske račune fizičnih oseb

Pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, imajo obveznost,  da fizičnim osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke razen naslednjih:

1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) – pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino, razen 1. točke 32. člena ZDoh-2, če posamično plačilo po tej točki presega 420 EUR;
3. dividend in obresti, ki ne presegajo 50 EUR;
4. dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;
5. prejemkov iz 3. in 4. točke 107. člena ZDoh-2 (dnevna povračila stroškov po pravilih EU, kadar je izplačilo opravljeni fizični osebi, ki sodeluje v projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, in v zvezi s tem prejme le navedene prejemke ter prejemki, namenjeni pokritju stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki se udeleži posveta z mednarodno udeležbo);
6. prejemkov iz četrtega odstavka 108. člena ZDoh-2 (prejemki namenjeni pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki jo napoti ali pozove državni ali drug organ zaradi izvajanja dejavnosti tega organa / prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva);
7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 EUR;
8. sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;
9. sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
10. drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti;
11. dobitkov od iger na srečo, ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh-2. 

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT-1) določa:

• 67. člen: Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga ali opravljajo storitve v RS, pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini nad 5.000 EUR, kar velja tudi za več med seboj povezanih gotovinskih transakcij, ki skupaj presegajo 5.000 EUR (določba ne velja za prireditelje in koncesionarje, ki prirejajo igre na srečo),

• 68.člen: poročanje Uradu RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju urad) pri čemer morajo poročati banke, hranilnice, plačilne institucije, pošta, družbe za upravljanje, borze, zavarovalnice, menjalnice, revizorji, davčni svetovalci in drugi (4. člen ZPPDFT-1). Gre za poročanje o plačilih, ki niso posledica prodaje blaga in storitev (npr. posojila). Pri tem je potrebno poročati:
  • o vsaki transakciji, ki je opravljena z gotovino in presega 15.000 EUR (in kot rečeno, ne gre za plačila blaga in storitev), in
  • o vsaki transakciji na račune pravnih in fizičnih oseb, ki presega 15.000 EUR, če gre za fizične in pravne osebe, ki so iz držav, pri katerih obstaja večja verjetnost pranja denarja ali financiranja terorizma (seznam  objavlja urad);
  • poročanje je potrebno izvesti takoj oziroma najkasneje v treh delovnih dneh.

Zakon o deviznem poslovanju

Zakon o deviznem poslovanju (v nadaljevanju ZDP-2) ne omejuje pretoka gotovine med državami, zahteva pa obvezno prijavo vnosa / iznosa gotovine v / iz Evropske Unije, če je znesek gotovine višji od 10.000 EUR (v domači ali tuji valuti).

In odgovor na prvotno vprašanje, če je v primeru plačila v gotovini, ki presega 420 EUR v prekršku oseba, ki izvede plačilo v gotovini ali tudi oseba, ki plačilo v gotovini prejme?

Prekršek stori oseba, ki v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačil na transakcijske račune prejemnikov (določba 14. točke 397. člena ZDavP-2 , ki se navezuje na prvi odstavek 36. člena ZDavP-2).