Največja težava, ki se v zadnjem času pogosto pojavlja pri delodajalcih, je »nepričakovana prekinitev dela s strani delavca migranta.« Delodajalca niti ne obvestijo o nepričakovani prekinitvi dela, pač pa preprosto ne pridejo več na delo. |
Razlogov za tovrstne nepričakovane prekinitve dela je vsak dan več. Najpogostejši razlog so nesoglasja med delodajalcem in delavcem migrantom. Slednji preprosto sprejmejo odločitev, da ne bodo več prišli na delo, ker so dobili boljše plačilo v drugem podjetju, hkrati pa tudi boljše pogoje za bivanje v tujini, ko opravljajo delo za slovenskega delodajalca.
Delodajalec tako čez noč ostane brez zaposlenega delavca migranta. To pa ima lahko za posledico zastoje v celotnem proizvodnem procesu podjetja, predvsem na stroškovni ravni, tako doma kot v tujini.
Zaradi časovne stiske pri dobavah, montažah in ostalih delih v podjetju, delodajalci ponovno mrzlično iščejo novega delavca. Kot vemo pa v Sloveniji v določenih dejavnosti primanjkuje kadra, zato ponovno povprašujejo po delavcih migrantih.
Ob tem se delodajalci pogosto niti ne seznanijo z zakonskimi določili glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi z delavcem migrantom, ki jih predpisujejo sporazumi, ki jih ima Slovenija z BIH in Srbijo.
Ko torej pride do predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi z delavcem migrantom v prvem letu zaposlitve, mora delodajalec o tem pisno obvestiti pristojnega nosilca, ki sproži vse potrebne postopke za prenehanje veljavnosti dovoljenja in vrnitev delavca migranta v državo izvora.
To je najpogosteje v primerih, ko gre za odpovedi pogodbe o zaposlitvi med poskusnim delom in odpovedi pogodbe s strani delodajalca delavcu migrantu iz poslovnih razlogov v prvem letu zaposlitve, razen v primeru, ko delavec migrant izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila.
V praksi se delodajalci srečujejo z različnimi primeri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pomembno, da se seznanijo z različnimi zakonskimi možnostmi rešitev, ko pride do nepričakovane prekinitve dela s strani delavca migranta.