Po noveli ZNUPZ-a denarna odmena iz naslova karantene in višje sile končno tudi za samozaposlene in družbenike-poslovodje

Seveda smo zadevno novelo Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva na OZS sprejeli z odobravanjem, čeprav je ostal kar grenak priokus ob zavedanju, koliko našega dodatnega angažmaja je bilo potrebno, da smo odgovorne le uspeli prepričati kako zelo diskriminatorna je bila osnovna različica zakonske določbe, ki je opredeljevala karanteno in višjo silo.

V izogib napačnemu vtisu, da je za spremembo zaslužna predvsem ena od nevladnih organizacij, ki se je začela s tem problemom ukvarjati šele dober mesec dni nazaj, se mi zdi potrebno predstaviti kratko kronologijo tega zakona, iz katere bo razvidno, da smo se s tozadevno problematiko na OZS spoprijeli že v samem začetku.

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (v nadaljevanju ZNUPZ) je bil namreč sprejet sredi letošnjega julija. Sprejemanje tega zakona je potekalo zelo diskretno, saj predloga zakona na vpogled ni dobil noben od socialnih partnerjev, pa tudi razprave o vsebini sprejemajočega se zakona ni bilo nikjer zaznati.

Kljub presenečenju ob objavi zakona 13. julija 2021 v Uradnem listu RS št. 112/2021 – pri sprejemanju katerega nismo imeli možnosti sodelovati, čeprav smo člani Ekonomsko-socialnega sveta in imamo ogromno izkušenj »s terena« glede tega, kaj so najbolj pereče težave v gospodarstvu - smo ga začeli nemudoma preučevati in seveda takoj tudi ugotovili veliko pomanjkljivost zakona.

OZS je posledično že 23. julija 2021 na ministrstvo za zdravje naslovila dopis, v katerem smo opozorili na diskriminatorno obravnavo samozaposlenih in družbenikov-poslovodnih oseb v primerjavi z zaposlenimi.

Ta neenaka obravnava se je odražala v tem, da je delavec, ki zaradi karantene ali višje sile ne more opravljati dela, upravičen do nadomestila plače, pri čemer ZNUPZ določa, da takšno nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače, medtem ko samozaposleni ali družbenik, ki je hkrati poslovodja, v povsem enakem položaju ne bi bil upravičen do nikakršnega nadomestila oz. povračila izpada dohodka. Do delno povrnjenega izgubljenega dohodka tako ni bil več upravičen niti samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2, kot tudi ne družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2, prav tako pa ne kmet iz 17. člena ZPIZ-2.

Jasno, da smo kot negativno ocenili dejstvo, da ZNUPZ ni predvideval možnosti delno povrnjenega izgubljenega dohodka za samozaposlene in družbenike-poslovodne osebe za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, čeprav so tudi oni ravno tako prikrajšani za dohodek iz podobnih razlogov kot zaposleni.

Ob tem smo izpostavili, da je tovrstno razlikovanje oz. izpustitev gospodarsko pomembnih subjektov, ki v državno blagajno prispevajo bistveni del prihodkov, neutemeljeno in nerazumno. Zagotovo mora biti socialna varnost v primeru karantene ali višje sile vsaj do določene mere zagotovljena tudi navedenim kategorijam zavarovancev in ne le delavcem, zato smo predlagali, da z novelo ZNUPZ kolikor se le da hitro odpravijo ta spregled, saj se lahko v nasprotnem primeru postavi vprašanje ustavnosti navedene ureditve skladno z ZNUPZ. Ob tem smo predlagali, da naj se tudi tem kategorijam zavarovancev prizna pravica do povračila delno izgubljenega dohodka na enak način, kot je že bila urejena v ukrepu, ki je bil predpisan v Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (PKP 5) in sicer v višini od 250 do 750 €.

Smiselno enak dopis smo dne 14. septembra 2021 posredovali tudi na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na tozadevno zakonsko anomalijo in diskriminatorno obravnavo podjetnikov smo v tem času opozarjali in to na različnih naslovih tudi na vse druge možne načine.

V jesenskem času je nato med koalicijo in opozicijo potekala dokaj žolčna razprava o tem, ali naj se ta problematika uredi z novelo ZNUPZ-a ali pa v nastajajočem PKP 10 zakonu, zato smo na OZS iz previdnosti naše predloge posredovali na ustrezne naslove v obeh zakonodajnih postopkih.

Na koncu je le prevladal zdrav razum. Takšna naša prizadevanja, ob podpori nekaterih drugih delodajalskih asociacij, kot tudi nekaterih nevladnih organizacij in jasno poslancev, so na koncu le pripeljala do novele ZNUPZ-a, ki omogoča uveljavitev delno povrnjenega izgubljenega dohodka vse od 1. julija naprej, tudi za samozaposlene in družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, pa tudi za kmete. Ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev jim tako pripada 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov za en mesec.

Podrobnosti postopka uveljavljanja delno povrnjenega izgubljenega dohodka, ki poteka preko FURS-a si lahko preberete med novicami na naših spletnih straneh, kjer je bil dne 4. decembra 2021 objavljen članek: https://www.ozs.si/novice/delno-povrnjen-izgubljeni-dohodek-v-primeru-karantene-oz-visje-sile-za-samozaposlene-in-poslovodje-61ab71342114e05d3980e313

Na žalost, (zaenkrat) nismo bili uspešni s predlogom za spremembo zakona, ki se nanaša na rok za vložitev vloge delodajalcev za povračilo nadomestila plače na Zavod RS za zaposlovanje za višjo silo in karanteno zaposlenih. Menimo, da je 8-dnevni rok za vložitev vloge bistveno prekratek, kar dokazuje tudi podatek, da je v več kot tisoč tozadevnih primerih Zavod RS za zaposlovanje zavrgel vloge kot prepozne, čeprav je vlagatelj izpolnjeval vsebinske pogoje, zato bomo še naprej predlagali, da se ta rok spremeni na vsaj 15 dni. Do takrat pa delodajalcem svetujemo lahko le to, da naj vloge podajo v osmih dneh, četudi ne bi bile popolne, saj jih lahko nato naknadno dopolnijo, s pravočasno podajo vloge pa si zagotovijo pravico do vsebinske obravnave zadeve.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.                                                                                
Svetovalec SC OZS