Kakšen del letnega dopusta in regresa pripada delavcu v primeru prenehanja delovnega razmerja med koledarskim letom

Ne glede na razlog prenehanja delovnega razmerja, pripada delavcu, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom, sorazmerni del letnega dopusta in posledično tudi le sorazmerni del regresa za letni dopust.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 161. členu namreč določa, da delavec, ki ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta). V konkretnem primeru se sorazmerni del letnega dopusta izračuna na način, da se št. dni letnega dopusta, ki bi delavcu pripadali, v kolikor bi delal celotno koledarsko leto, deli z 12 in pomnoži s št. mesecev, ko bo delavec pri delodajalcu v delovnem razmerju (npr. delavec odhaja s 1.6., celoletni dopust bi znašal 20 dni – izračun 20dni/12 x 5 mesecev = 8,33 dni, kar se zaokroži navzdol na 8 dni, navzgor se zaokrožujejo števila večja ali enaka 0,5). V kolikor delavec v posameznem koledarskem mesecu ne bo zaposlen celoten mesec, se za ta mesec sorazmerni del letnega dopusta izračuna posebej.

ZDR-1 v 131. členu določa, da v kolikor bi ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa (v zgoraj ponazorjenem primeru, bi delavcu tako pripadal le sorazmerni del regresa za 5 mesecev dela). V primeru, da je delavec že prejel celotni regres za letni dopust (npr. ker bi njegova zaposlitev trajala celotno koledarsko leto oz. ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), mora znesek preveč izplačanega regresa vrniti.

Vsa navedena odprta vprašanja glede poračuna letnega dopusta in preveč izplačanega regresa za letni dopust je pametno urediti v sporazumu.