Kako postopati z delavci v primeru nepričakovane smrti podjetnika

Na žalost se občasno zgodi tudi kak tak neljub primer, ko iz takšnih ali drugačnih razlogov pride do nepričakovane smrti podjetnika.

K pisanju tega članka me je napeljal primer iz realnega svetovanja v tem tednu, ko je na vožnji v tujini spričo nesrečnih okoliščin umrl relativno mlad podjetnik-prevoznik, v podjetju pa je imel poleg treh zunanjih delavcev, zaposlenega tudi sina in ženo, ki sedaj ureja postopke z zaposlenimi, zato se je na nas obrnila po nasvet.

Zakon o delovnih razmerjih oz. ZDR-1 v 80. členu določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Iz  tega lahko zaključimo, da v kolikor bo v primeru smrti podjetnika z dejavnostjo nepretrgoma nadaljeval bodisi kdo od družinskih članov ali kak drug naslednik, se delovno razmerje ne bo prekinilo, ampak se vse že obstoječe pravice iz veljavne pogodbe o zaposlitvi ohranijo v nespremenjenem obsegu pri novem delodajalcu.

V primeru, da podjetnik umre, z dejavnostjo pa ne bo nihče nadaljeval, se torej delovno razmerje konča z dnem smrti delodajalca že po samem zakonu. Nihče od potencialnih dedičev, prav tako pa tudi ne morebitni prokurist ali zastopnik za primer smrti ni dolžan, niti pristojen, da poda delavcem odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj le-ta sploh ni potrebna.

Delavec kljub temu uveljavlja denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje, kjer v vlogi za denarno nadomestilo kot razlog za prenehanje delovnega razmerja izpostavi smrt delodajalca s.p.-ja. To mora storiti v 30 dneh po smrti podjetnika, k vlogi pa mora predložiti kopijo zadnje pogodbe o zaposlitvi. Zaželjeno je, da k vlogi predloži tudi kak dokaz o smrti delodajalca, v nasprotnem ta podatek pridobi zavod sam po uradni dolžnosti.

Seveda pa mora delavec izpolnjevati zadostno gostoto zavarovanja in sicer od začetka letošnjega leta (2021) velja pogoj vsaj 10 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih. Takšno gostoto zavarovanja je moč izpolniti ne le z neprekinjeno zaposlitvijo, ampak tudi na podlagi več pogodb z vmesnimi prekinitvami, bodisi pri enem ali več delodajalcih, seveda o okviru 24 mesecev.

Odjavo iz zavarovanja bi pooblaščeni računovodja lahko izvedel le še kak dan po smrti, nato pa ko je v CRP zabeležen datum smrti odjava na ta način ni več možna, saj je dostop do SPOT točke zablokiran. Odjavo iz zavarovanja pa lahko ves čas izvede npr. prokurist kot tudi posebni zastopnik za primer smrti podjetnika, če ga je seveda podjetnik za časa življenja imenoval.

V nasprotnem primeru je potrebno podati vlogo na ZPIZ, ki na podlagi Zakona o matični evidenci izda odločbo o ugotovitvi lastnosti zavarovanca in na tej podlagi nato odjavo iz zavarovanja izvede ZPIZ po uradni dolžnosti.

Delavcem v primeru prenehanja zaposlitve zaradi smrti delodajalca s.p.-ja odpravnina ne pripada, saj ne pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru smrti delodajalca torej ne pride v poštev določba 107. člena ZDR-1, ki opredeljuje druge primere prenehanja delodajalca, npr. likvidacija družbe po skrajšanem postopku, zapiranje s.p.-ja po lastni odločitvi, zaradi česar delodajalec zaposlenim poda odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Tako izhaja tudi iz sodne prakse, npr. iz sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 154/2006.

Dušan Bavec, univ. dipl. prav.

Svetovalec SC OZS