S 1.1.2021 veljajo za poslovanje z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske[1] (v nadaljevanju ZK) z vidika davka na dodano vrednost (nadaljevanju DDV) spremenjena pravila, saj se ZK obravnava kot tretja država. |
Promet blaga
Pri dobavah blaga (smiselno veljajo določbe tudi za pridobitve blaga) je potrebno ločevati, ali je dobava blaga opravljena davčnemu zavezancu v ZK ali davčnemu zavezancu na Severno Irsko. Izvoz blaga v ZK in uvoz blaga iz ZK je podvržen carinskemu nadzoru in zanj veljajo pravila za uvoz in izvoz.
Dobava blaga v ZK (brez Severne Irske) se z vidika DDV obravnava kot oproščena izvozna dobava (polje 11 obračuna DDV, ni poročanja v rekapitulacijsko poročilo). Pridobitev blaga iz ZK se obravnava kot uvoz.
Dobave blaga med Slovenijo in Severno Irsko se štejejo za transakcije znotraj EU. Na podlagi Protokola o Irski in Severni Irski, ki velja od 1.1.2021, se za obdobje od 1. 1. 2021 do 31.12. 2024 za registracijo in identifikacijo davčnih zavezancev iz Severne Irske za namene transakcij z blagom uporablja oznaka XI (ti davčni zavezanci bodo v povezavi z dobavami blaga znotraj Unije pridobili identifikacijsko številko za namene DDV s predpono XI). Dobave blaga na Severno Irsko se, ob izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila DDV po 46. členu Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), šteje kot oproščena dobava blaga znotraj Unije (poročanje v polje 12 DDV-O ter v rekapitulacijsko poročilo).
Pridobitve blaga iz Severne Irske se štejejo za pridobitve blaga znotraj Unije (poročanje v polja 32, 33, 23, 24 in 24b obračuna DDV).
Promet storitev
Pri storitvah se tako ZK kot Severna Irska obravnavata kot tretja država (zato sta v primeru storitev z oznako ZK mišljeni tako Združeno kraljestvo Velike Britanije kakor tudi Severna Irska). Obdavčitev storitev je odvisna od različnih dejavnikov, praviloma pa so storitve, opravljene med davčnimi zavezanci, obdavčene po kraju, kjer ima prejemnik storitve sedež svoje dejavnosti – splošno pravilo iz 25.člena ZDDV-1.