Skladno z računovodskimi standardi vse pomoči, prejete na podlagi interventnih ukrepov, predstavljajo prihodke davčnega zavezanca, kar pomeni, da jih je potrebno vključiti v davčni obračun DDPO in DohDej pod zaporedno št. 1 (Prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju). |
Pojasnjevanje računovodskih standardov ni v pristojnosti Finančne uprave, zato zavezance prosimo, da se v zvezi z nadaljnjimi vprašanji, ki se nanašajo na ugotavljanje prihodkov po pravilih o računovodenju, obračajo na Slovenski inštitut za revizijo (SIR). V nadaljevanju zato v zvezi s tem podajamo nezavezujoče usmeritve glede obravnave prihodkov po pravilih o računovodenju.
V skladu s šestim odstavkom 88. člena ZZUOOP (in šestim odstavkom 34. člena ZIUZEOP) je mesečni temeljni dohodek oproščen vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun DohDej s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov mesečni temeljni dohodek, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP in ZIUZEOP. Izvzem prihodkov iz tega naslova v točki 2.8 obračuna DohDej je mogoč samo v primeru, če je MTD vključen v prihodke.
Upravičenci, ki ob pripravi finančnih izkazov (ali že prej) ugotovijo, da ne izpolnjujejo pogojev za mesečni temeljni dohodek, zaradi česar bodo morali v letu 2021 mesečni temeljni dohodek vrniti, v skladu z računovodskimi standardi tega prihodka ne vključujejo v izkaze za leto 2020 (torej tudi ne v zap.1 davčnega obračuna DohDej) in ga zato tudi ne izvzemajo.
V skladu s petim odstavkom 93. člena ZZUOOP je delno povračilo izgubljenega dohodka oproščeno vseh davkov in prispevkov. V skladu s tem je bil s pravilnikom dopolnjen davčni obračun s točko 2.8, v okviru katere zavezanci izvzamejo iz prihodkov delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene in varstva otroka, ki so ga prejeli v skladu z ZZUOOP. Izvzem prihodkov iz tega naslova v točki 2.8 obračuna DohDej je mogoč samo v primeru, če je povračilo izgubljenega dohodka vključeno v prihodke.
V skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 se dohodnine ne plača od obveznih prispevkov, ki se po 38. členu ZIUZEOP pri samozaposlenih osebah oprostijo plačila. Za zavezance, ki so zavarovani kot samozaposlene osebe, se oprostitev realizira preko določitve davčne osnove, ki je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med dejanskimi prihodki in dejanskimi ali normiranimi odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Upoštevaje veljavne davčne predpise in s tem računovodske standarde, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja realizaciji oprostitve. Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, kadar zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje.
Navedeno pomeni, da se oproščeni prispevki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ne izvzemajo, saj se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov.
Enako velja tudi za ostale prispevke, ki so v skladu z 9. točko 20. člena ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine.
Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Subvencionirana sredstva predstavljajo prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju[5]. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.
Delodajalci so lahko v skladu s 33. členom ZIUZEOP koristili tudi oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo. Oprostitev plačila prispevkov po tem členu predstavlja prihodke predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca, pomoč pa ni oproščena plačila davkov. Ti prihodki se NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Delno povračilo nekritih fiksnih stroškov predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Povračilo nadomestila plače za delavce v skladu z interventno zakonodajo predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki nadomestila plače za delavce ni predvidena oprostitev plačila davkov, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa predstavlja prihodke v skladu s pravili o računovodenju davčnega zavezanca. Za pomoč v obliki subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ni predvidena oprostitev, zato se ti prihodki NE izvzemajo iz davčnega obračuna.
Povračilo kriznega dodatka delodajalcu s strani države predstavlja prihodke davčnega zavezanca v skladu s pravili o računovodenju. Ti prihodki se prav tako ne izvzemajo iz davčnega obračuna.
Na podlagi interventne zakonodaje (več o tem v poglavju I-a. PLAČEVANJE AKONTACIJ DDPO IN DOHDEJ v dokumentu PKP3 s pogostimi vprašanji in odgovori na spletni strani FURS) se obroka akontacije DDPO in DohDej za meseca april in maj 2020 nista plačala. Obroka v davčnih evidencah nista bila obračunana, zato pri zavezancih ni evidentirana knjigovodska bremenitev iz tega naslova. V obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obrazec DDD-DDD) se vpisuje znesek desetih obračunanih akontacij. Ta znesek je na eDavkih v večini primerov v polju pod zap. št. 25 tudi že predizpolnjen iz FURSove evidence (če ni ustrezen, ga zavezanec lahko sam spremeni, pri čemer pa ne sme v znesku upoštevati morebitnih preplačil iz naslova plačanih zneskov v višini siceršnjih obrokov akontacij, ki bi pripadli mesecema april in maj).
V obračun davka od dohodkov pravnih oseb (obrazec DOD-DDPO) se v zap. št. 22 vpisuje znesek vplačanih akontacij, kjer enako velja, kot je navedeno zgoraj V polju pod zap. št. 22.Info je v obračunu v večini primerov predizpolnjena informacija o znesku obračunanih akontacij, ki bo upoštevan pri knjiženju razlike po obračunu (vračila ali doplačila).
vir: FURS