Okužbe so prodrle že praktično v večino delovnih okolij, zelo malo je še tistih, ki se z njo še ne bi srečali. V podjetju zato nastane problem, ko se sreča z okužbo. Kako se torej odzvati ob okužbi v podjetju? V nadaljevanju si preberite članek na to temo, ki je bil objavljen v naši reviji Obrtnik podjetnik, november 2020. |
Ukrepanje ob okužbi
Kako se odzvati ob okužbi v podjetju?
Smo nekje na vrhuncu jesenskega drugega vala epidemije korona virusa. Okužbe so prodrle že praktično v večino delovnih okolij, zelo malo je še tistih, ki se z njo še ne bi srečali. V podjetju zato nastane problem, ko se sreča z okužbo. Kljub vsem še tako urejenim aktom in akcijskim načrtom je to trenutek streznitve, ko je potrebno ukrepati in se pravilno odzvati. Naši svetovalci so v zadnjem času že dobili številna vprašanja na to temo, vsa pa lahko poenostavljeno strnemo v naslednjega: "V proizvodnji imam dva okužena, kaj naj naredim, kako naj se obnašam, proizvodnje ne morem kar zapreti, klical sem na NIJZ, pa se ne odzivajo, mi lahko pomagate?"
Takšna in podobna vprašanja v zadnjem času torej niso nič neobičajnega. V zadnjih mesecih smo priča veliki rasti števila okužb s COVID-19. Tudi delovna okolja pri tem še zdaleč niso izjema in delodajalci so, ob pojavu okužbe v delovnem okolju soočeni z zelo težko nalogo, ki ji sami pogosto niso kos. Za pojasnila, odgovore in nasvet smo zato prosili našo zunanjo svetovalko mag. Katarino Železnik Logar iz podjetja IVD Maribor. V nadaljevanju navajamo napotke delodajalcem v primeru pojava okužbe pri delavcih povzete po Protokolu za obvladovanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 na delovnih mestih v času razglašene epidemije (Ministrstvo za zdravje, št. dokumenta: 181-15/2020/2565).
Kaj storiti ob okužbi?
Delodajalec mora delavca, ko ga ta obvesti, da je potrjeno okužen z virusom SARS CoV-2, takoj napotiti v izolacijo, ob tem pa mora poskrbeti tudi za temeljito čiščenje in razkuževanje površin ter iskanje tveganih kontaktov. Za vračanje na delo po preboleli okužbi, pa naj se delodajalec posvetuje z izvajalcem medicine dela.
Iskanje stikov
Priporočamo torej, da se takoj po prejemu informacije, že v samem podjetju ugotovi ali je okuženi delavec imel visoko rizične stike z drugimi sodelavci ali strankami. Delodajalec naj čim prej opravi poizvedbo o visoko rizičnih stikih delavca. Te informacije se posreduje izvajalcu medicine dela (pooblaščeni zdravnik medicine dela, prometa in športa), ki potem pomaga pri določanju preostalih stikov.
Seznam za karanteno in poročanje na NIJZ
Po novem protokolu mora delodajalec v sodelovanju z izvajalcem medicine dela, prometa in športa pripraviti seznam delavcev, za katere se predlaga karantena na domu. Seznam mora biti pripravljen v Excelovi tabeli, ki je dostopna na spletnem naslovu https://www.nijz.si/sl/nova-ureditev-karanten-na-domu. Ob privolitvi vseh, ki so na seznamu, s katerim se zanje predlaga karantena na domu, potem seznam pošlje na NIJZ na elektronski naslov: Karantena.Potrdilo@nijz.si.
NIJZ bo delavcem iz seznama poslal potrdilo o napotitvi v karanteno na domu na elektronski naslov ali po navadni pošti predvidoma v 72 urah po prejemu seznama.
Pri ocenjevanju tveganja v primeru potrjene okužbe na delovnem naj bodo delodajalci še posebej pozorni na ogrožene skupine zaposlenih, saj sta pri njih obolevnost in smrtnost nekajkrat višji kot pri ostali populaciji.
Temeljito čiščenje
V podjetju naj se v čim krajšem času po prejemu obvestila o pozitivnem testu ob upoštevanju navodil NIJZ izvede temeljito čiščenje delovne opreme, orodja, površin, vozil in podobno. Priporočamo tudi, da delodajalci z izvajalcem medicine dela preverijo ali so potrebni še dodatni ukrepi za zmanjševanje okužb. Svetujemo, da se okrepi frekvenca čiščenja na najbolj izpostavljenih mestih v podjetju, kot so kljuke in ograje, da se omeji gibanje v pomožnih prostorih, kot so sanitarije, garderobe, jedilnice, in izmenske pisarne na maksimalno enega zaposlenega hkrati, da se omeji druženja v parih in skupinah ter se zagotovi predpisane medsebojne razdalje povsod, kjer delovni proces to le omogoča.
Sodelavci v visoko rizičnem kontaktu
Če delovni proces to le omogoča, naj osebe, ki so imele visoko rizične kontakte z okuženo osebo, naprej opravljajo delo od doma. V dejavnostih, kjer to ni možno, naj se z izvajalcem medicine dela preveri ali se delovni proces lahko organizira tako, da prenos okužbe na druge osebe v delovnem okolju ni možen in se uredi tako imenovano izolirano delovno mesto. To pomeni, da je ta oseba izolirana od preostalih delavcev, torej dela sama, uporablja ločene sanitarije in ločen vhod oziroma je organiziran zamaknjen delovni čas, da pri prihodu in odhodu ne prihaja do srečevanja s sodelavci ali obiskovalci.
Delavci, ki dela od doma ne morejo opravljati in kjer delovnega procesa ni moč organizirati tako, da bi bil preprečen prenos okužb, bodo ostali doma v karanteni, za kar bodo prejeli tudi ustrezno potrdilo. Popolnoma enak protokol velja za delavce, ki so imeli visoko rizične kontakte izven delovnega okolja, na primer doma v družini.
Delavci, ki so bili v stiku z okuženo osebo in ne sodijo med visoko rizične stike, lahko delo nadaljujejo, vendar pod pogojem, da je možno upoštevanje higienskih ukrepov za preprečevanje prenosa virusa v podjetju. Med te ukrepe sodijo predvsem upoštevanje fizične razdalje, nošenje mask, redno in temeljito umivanje rok, razkuževanje rok, delovnih površin, predmetov, ki se jih osebe pogosto dotikajo, redno zračenje prostorov, učinkovit sistem prezračevanja, omejevanje števila delavcev v jedilnicah, garderobah ter vsi drug ukrepi, ki naj bi bili že zajeti tudi v oceni tveganja.
Kaj je visoko rizični stik?
Za visoko rizični stik se po navedenem protokolu šteje stik osebe, ki je bila v stiku z bolnikom s COVID-19 v roku 48 ur pred pojavom simptomov, oziroma 48 ur pred potrditvijo okužbe s SARS-CoV-2 pri asimptomatskih osebah in v obdobju 14 dni po nastopu bolezni pri bolniku s COVID-19, oziroma 14 dni o potrditvi okužbe pri asimptomatskih osebah ter izpolnjujejo spodaj navedene pogoje za opredelitev visoko rizičnega tesnega stika, kot to opredeljuje NIJZ, torej, da so to osebe, ki bivajo v skupnem gospodinjstvu z bolnikom s COVID-19, so imele neposredni stik na razdalji manj kot 2 metra več kot 15 minut, so imele drugi fizični stik ali stik z izločki (rokovanje, objemanje, uporaba skupnih predmetov), so bivale z okuženo osebo v zaprtem prostoru več kot 15 minut (skupno gospodinjstvo, pisarna, čakalnica v zdravstveni ustanovi …), so se družile z okuženo osebo (skupna malica, druženje pri isti mizi) ali so potovale v istem prevoznem sredstvu na razdalji manj kot 2 metra.
Ali ste brez izbranega izvajalca medicine dela ali samozaposleni?
Delodajalci in njihovi zaposleni, ki nimajo izbranega izvajalca medicine dela, ali samozaposlene osebe, naj se obrnejo na osebnega zdravnika, ki bo presodil, ali je šlo dejansko za visoko rizičen stik.
V primeru, da osebni zdravnik oceni, da je bil stik visoko rizičen, pa mora podati predlog za izdajo potrdila o napotitvi v karanteno na domu NIJZ-ju na že zgoraj navedeni elektronski naslov in po enakem postopku kot je naveden v primeru, ko to izvede izvajalec medicine dela.
V pomoč so vam lahko tudi informacije oziroma kratka navodila, ki jih je pripravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa in so dostopne na njihovih spletnih straneh www.cilizadelo.si in www.kimdps.si.
Če in ko se pojavi okužba v vašem delovnem okolju zato ne odlašajte in ukrepajte takoj. Ne bo pa odveč, če še takrat, preden do tega pride, preverite svoje akte s področja varstva pri delu in jih, če še niso, uskladite z zakonodajo – o tem smo pisali v julijski in oktobrski reviji. Takoj izvedite tudi vse potrebne preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja okužb v podjetju, ob tem pa že v naprej predvidite, kako se boste odzvali v primeru okužbe in kako boste organizirali delo po njej. Ostanite zdravi!
Anton Šijanec
Pomembni dokumenti in povezave: