Kakšen razlog zadržanosti je zdravnik označil delavcu na bolniškem listu – bolezen ali izolacijo

Poleg neodrejanja karanten obrtniki in podjetniki v teh časih poročajo o težavah v zvezi z razlogi zadržanosti, ki jih osebni zdravniki delavcev, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo, označujejo na bolniških listih.

Vse pogostejši so primeri, ko delavec, ki je zbolel za koronavirusno boleznijo, delodajalcu prinese bolniški list, na katerem mu je osebni zdravnik označil kot razlog zadržanosti bolezen in ne izolacija.

Kakšna je razlika med boleznijo in izolacijo?

Poleg vsebinskih razlik je ključna razlika, kdo nosi strošek nadomestila plače. Pri bolezni delavcu pripada nadomestilo plače za prvih 30 delovnih dni v velikosti 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Nadomestilo plače od prvega dne zadržanosti dalje bremeni delodajalca. Pri izolaciji pa je delavec za prvih 90 dni upravičen do nadomestila plače v velikosti 90 % osnove iz 31. člena ZZVZZ. Nadomestilo plače pa od prvega dne zadržanosti dalje bremeni ZZZS.

Kakšen razlog zadržanosti mora imeti delavec, ki je zbolel za koronavirusno boleznijo?

Izolacijo. Eden izmed posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je po 10. členu ZNB tudi osamitev (izolacija). Gre za ukrep, s katerim med drugim tudi osebni zdravnik, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe. Osamitev lahko traja največ toliko časa, kolikor traja kužnost (18. člen ZNB).

Kaj lahko naredita delodajalec ali delavec, če imata bolniški list, na katerem je kot razlog zadržanosti označena bolezen namesto izolacija?

Zavarovanec (delavec) ali delodajalec lahko zoper odločitev osebnega zdravnika v roku treh delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena (od prejema bolniškega lista), vložita pritožbo zoper presojo ocene osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo. O pritožbi odloča imenovani zdravnik ZZZS, o svoji odločitvi pa izda odločbo, najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve (81. člen ZZVZZ). Zavarovana oseba ali delodajalec se lahko na odločbo imenovanega zdravnika pritoži v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija. Komisija o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu pritožbe.