Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (UO OZS) so na današnji seji ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju predlagali podaljšanje ukrepa čakanja na delo za najbolj prizadete panoge. Obrtniki in podjetniki so na seji izpostavili tudi dolgoletno zahtevo po ureditvi dvojnega statusa upokojenih obrtnikov, ne strinjajo pa se s predlogom, da bi z zakonom o dolgotrajni oskrbi dodatno obremenili delodajalce. |
Predsednik OZS Branko Meh je uvodoma pohvalil ukrepe vlade na področju trga dela, s katerimi so lahko ohranili veliko delovnih mest. »Dejstvo pa je, da se mnogi obrtniki in podjetniki še vedno soočajo z izgubo naročil in upadom prihodkov. Zato predlagamo, da se ukrep čakanja na delo podaljša do konca leta. Ne smemo pa pozabiti na samozaposlene. Predlagamo, da se tistim, ki jim je promet padel pod 50 odstotkov, zagotovi univerzalni temeljni dohodek in plačilo prispevkov s strani države,« je poudaril Meh.
Minister Cigler Kralj je pohvalil sodelovanje zbornice z ministrstvom ter obljubil, da bo prisluhnil vsem pobudam OZS. Situacijo na trgu dela je Cigler Kralj komentiral: »Ni več univerzalnega temeljnega dohodka, ukrepi so le še za zaposlene, ne več za samozaposlene. Kot veste, ima Vlada možnost s sklepom podaljšati ukrep čakanja na delo še za en mesec, najdlje do 30. septembra. Ravno včeraj in danes tehtamo, kaj narediti in prisluhnili bomo vam. Če ukrepe podaljšamo do konca leta, pa to pomeni, da moramo odpreti zakon. Na čakanju na delo je še vedno 25 tisoč oseb, precej malo ljudi ima skrajšan delovni čas. Če se odločimo podaljšati ukrepe, moramo to storiti na četrtkovi seji vlade,« je dejal minister. Med najbolj prizadetimi so sicer še vedno obrtniki, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov in turističnimi prevozi.
Dolgotrajna oskrba da, toda ne na račun dodatnih obremenitev gospodarstva
V javni obravnavi je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Stališče OZS je, da je to področje nujno potrebno urediti, v kolikor pa se uvede prispevna stopnja za dolgotrajno oskrbo, se mora po drugi strani v enaki meri razbremeniti ostale prispevke na plače. Skupno breme za delodajalca se torej ne sme povečati. Meh je obenem prepričan, da bi lahko manko sredstev našli v črni in sivi ekonomiji. »Tu se skriva mnogo več kot 325 mio evrov, kolikor jih potrebujemo za dolgotrajno oskrbo,« je še poudaril Meh.
»Predlog, ki je bil prestavljen v javnosti, je predlog ministra Gantarja, ne moj. Bližje mi je vaš pristop, ki ga je dal predsednik Meh. Vemo, da potrebujemo dodatnih 325 mio evrov, nekje bomo morali vzeti. Pričakujem, da boste tudi vi aktivni v tem času javne razprave, da najdemo družbeni dogovor, kje najti ta sredstva. Najbrž pa se vsi strinjamo, da je treba razbremeniti oskrbovance in svojce,« je odgovoril minister.
Upokojeni obrtniki še vedno v neenakem položaju
Predsednik Meh je na seji izpostavil tudi dvojni status upokojenih obrtnikov, kar je dolgoletna zahteva OZS. »Upokojenim obrtnikom je treba omogočiti nadaljevanje dejavnosti, pri čemer bi obdržali polno pokojnino in plačevali polne prispevke. Država bi s tem dobila mnogo več v državno blagajno. Na drugi strani pa imamo profesorje, ki lahko predavajo in prejemajo polno pokojnino. Želimo si samo enake pogoje v tej državi,« je dejal Meh.
Glede dvojnega statusa upokojenih obrtnikov je minister dejal, da je ta problem stranka Nova Slovenija v preteklosti že skušala rešiti. »Razmišljamo, kako in v katerem trenutku bomo znotraj koalicijskih strank pristopili s predlogi rešitev v smeri bolj varnega poslovnega okolja. Velika prednost je, da ljudi ohranjaš delovno aktivne, to še toliko bolj velja za samozaposlene. Sem tudi za to, da bi omogočili, da bi se pogodba o zaposlitvi ob upokojitvi prekinila in na željo delodajalca ter delavca nadaljevala,« je odgovoril minister.
Minister napoveduje še nekatere druge spremembe
Minister Cigler Kralj je članom UO OZS zagotovil, da obstaja možnost skrajšanja bremena bolniške v breme delodajalca s 30 na 15 delovnih dni, s čimer bi po besedah ministra zelo pomagali samozaposlenim in delodajalcem. To je prav tako dolgoletna zahteva OZS.
V razpravi so člani UO OZS na ministra naslovili še več pozivov. Med drugim želijo, da se ne sankcionira tistih delodajalcev, ki zaradi upada prihodkov ne bodo mogli pravočasno izplačati regresa delavcem. Prav tako upajo, da se bo preuredilo breme bolniške odsotnosti zaposlenih zaradi poškodbe zunaj službenih obveznosti.
Podpredsednik OZS Ivan Meh pa je na seji izpostavil primer v svojem podjetju, ko se je delavec poškodoval izven delovnega okolja in mu je kot delodajalec mesec in pol kril njegovo bolniško odsotnost. To se mu ne zdi pošteno, saj se nesreča ni zgodila v delovnem okolju.
Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek pa je izpostavil težave v prevozništvu. »Vsem, ki so prizadeti, je treba pomagati preživeti,« je poudaril Pišek, ki je obenem pohvalil zgledno sodelovanje z ministrom Vrtovcem. Med najbolj prizadetimi so še vedno turistični prevozi, česar se zaveda tudi minister.
Problem podjetnikov v Sežani je izpostavil Jernej Bortolato, predsednik tamkajšnje območne zbornice. »Težave imajo podjetja, ki so izvozno usmerjeni. Veliko podizvajalcev je vezanih nanje. Koristijo ukrepe čakanja na delo in apeliram, da se podaljša ta ukrep. Če tega ne bo, bo veliko ljudi ostalo na cesti,« je opozoril.
Tudi v gostinstvu in turizmu še vedno čutijo posledice epidemije. »Podali smo predloge, ki pa žal niso bili sprejeti. Vavčerji so naši panogi deloma pomagali preživeti, ne pa vsem. Prosimo, da se ne sankcionira tistih delodajalcev, ki niso sposobni pravočasno izplačati regresa. Predlagali smo tudi znižanje DDV, s čimer bi spodbudili potrošnjo, a nismo bili uslišani« je predloge strnil Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
Predsednik OZS Branko Meh je ob robu seje izpostavil tudi pomembno vlogo zbornice v času epidemije: »Bili smo najboljši servis članov v tem času, svetovali smo tako članom in nečlanom. V tem času smo dobili kar 600 novih članov.« Tudi minister je pohvalil aktivno vlogo zbornice v tem težkem obdobju, ki je svojim znancem celo sam predlagal, da se za pomoč in informacije obrnejo na OZS.