Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. ZIUOOPE je pričel veljati 31. maja (UL RS 80/20). |
Vlogo bo na ZRSZ mogoče oddati od 12. 6. dalje. Vir: ZRSZ
Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi vloge na ZRSZ, ki jo bo moral vložiti najkasneje v 15 dneh od odreditve. Delodajalec bo moral v vlogi poimensko navesti delavce, ki bodo delali s krajšim delovnim časom in koliko ur na teden bodo delali.
Spremembe ur dela s skrajšanim delovnim časom znotraj meseca so možne. Delavec lahko dela v istem mesecu dva tedna 20 ur/teden in dva tedna 30 ur/teden. Menjava števila ur med tednom pa ni mogoča.
Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.
Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.
Združljivost ukrepov je možna na ravni delodajalca (nekateri delavci delajo s skrajšanim delovnim časom, drugi čakajo na delo) ali pa na ravni delavca (dva tedna dela s skrajšanim DČ, dva tedna čaka na delo - ni pa možno ukrepov združiti v enem tednu tako, da bi delavec dva dni čakal na delo, tri dni pa delal s SDČ).
Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili.
Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom:
Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom, vsaj 20 ur/teden, odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi delajo s polnim delovnim časom. Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu:
- ki mu zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče odpovedni rok,
- ki je pri delodajalcu zaposlen s krajšnim delovnim časom,
- ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.
Upravičeni delodajalci:
Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
– je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
– po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela (to pomeni, da jim ne more zagotavljati dela za vsaj 36 ur/teden).
Če ima delodajalec zaposlena dva delavca, en delavec predstavlja 50 %, zato lahko le enemu ali obema odredi delo s skrajšanim delovnim čas. Če delodajalec zaposluje tri delavce, en predstavlja dobrih 33 % (zato lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom le enemu, dvema ali trem delavcem), če zaposluje štiri, en predstavlja 25 % (zato lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom le enemu, dvema, trem ali štirim delavcem), če jih zaposluje 10, pa en predstavlja minimalnih 10 % (zato lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom najmanj enemu ali do deset delavcem).
Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %.
Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve ZIUOOPE prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila. To je enaka določba, kot jo je vseboval 99. člen ZIUZEOP.
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve, posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje.
Odredba:
Delodajalec bo delavcu odredil delo s krajšim delovnim časom z odredbo/sklepom. V njem mora napisati: obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.
Brezplačen vzorec odredbe dobite tukaj.
Vodenje evidence o izrabi delovnega časa:
Delodajalec mora na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti voditi dnevno evidenco o izrabi delovnega časa za vsakega delavca. Na podlagi ZIUOOPE pa bo moral za vsakega delavca ob njegovem prihodu vpisovati še uro prihoda in ob njegovem odhodu uro odhoda delavca (ne oboje ob koncu delovnika).Delodajalec bo moral sporočiti ZRSZ, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom, najkasneje v roku 3 delovnih dni od dneva odreditve na obvestilacas@ess.gov.si.
Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke:
Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije.
Namen sporočanja je možnost kontrole vodenja evidence s strani IRSD.
Višina nadomestila plače delavca in višina subvencije:
Za čas, ko bo delavec delal, mu pripada sorazmerni del plače in druga povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo, malica, …). Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas za katerega mu je bil delovni čas skrajšan) pa mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 (kot za čakanje na delo iz poslovnega razloga). Pri poročanju na REK obrazcih ne bo nobenega posebnega poročanja, glede na to, da je subvencija določena v fiksnem znesku.
Mesečna subvencija, ki jo bo dobil delodajalec za vsakega delavca, ki bo delal s krajšim delovnim časom znaša:
V kolikor delavec ne bo delal s krajšim delovnim časom celoten mesec (ali bo na dopustu, bolniški, …), se bo subvencija ustrezno preračunala na sorazmerni del.
Obveznosti delodajalca:
Sankcija za nespoštovanje je vrnitev vseh sredstev s zakonskimi zamudnimi obrestmi. Poleg tega je to prekršek, za katerega je predpisana globa.