Kaj preklic epidemije pomeni za ukrepe po ZIUZEOP, ki so pomagali obrtnikom, podjetnikom in delodajalcem

Vlada je na dopisni seji 14. 5. 2020 z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020.

To pomeni, da bo ZIUZEOP veljal le še do 31. 5. 2020.

S preklicem epidemije, pa bo država samozaposlenim, ki so imeli škodo zaradi epidemije, zadnjč izplačala temeljni dohodek in jih oprostila plačila prispevkov za maj 2020. Delodajalci pa za delavce, ki delajo, za delo, opravljeno od 1. junija 2020 dalje, ne bodo več oproščeni plačila PIZ. 

Glede čakanja na delo pa se bodo od 1. junija do 30. septembra 2020 uporabljale določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov ( Ur. l. RS, 36/20, ZIUPPP).

Primerjava čakanja na delo po ZIUZEOP in ZIUPPP.

NUJNO OPOZORILO:

Ali je delodajalec zaradi tega, ker bo prejemal delno povračilo denarnega nadomestila po ZIUPPP s čim omejen?

Delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep (ko ima delavce na čakanju na delo poZIUPPP) ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Ta prepoved se nanaša na vse delavce (in ne samo na tiste, ki so na čakanju na delo), zaposlene pri delodajalcu.

ZIUPPP prepoveduje uvedbo samega postopka odpuščanja, kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep npr. ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov (priprava programa presežnih delavcev, obveščanje sindikata in zavoda za zaposlovanje), kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Delodajalec bo moral kot pogoj za uveljavitev delnega povračila plače sprejeti program ohranitve delovnih mest in se pisno zavezati, da bo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranil najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. V nasprotnem primeru znaša globa 3.000 do 20.000 eurov.