Državni zbor je v torek 28. 4. sprejel popravke ZIUZEOP (ZIUZEOP-A). Spreminjajo se predvsem pogoji za upravičence do povračila nadomestila plače za delavce, ki so na čakanju na delo ali opravičeno odsotni zaradi višje sile in razširja se krog upravičenih delodajalcev. |
Povzemam ključne spremembe:
I. Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo ali opravičene odsotnosti zaradi višje sile
1. Do ukrepa bodo upravičeni tudi delodajalci iz skupine K po SKD, vendar le tisti, ki imajo do 10 zaposlenih na dan 13. 3. 2020, tuja diplomatska predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS in humanitarne in invalidske organizacije.
2. Do ukrepa bodo upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
3. Ti prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
4. Delavec ima v času čakanja na delo pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 dni v tekočem mesecu. Brisali so besedo "zaporednih". Kaj točno bo to v praksi pomenilo, čakamo pojasnila MDDSZ.
5. V času trajanja ukrepov (13. 3. - 31. 5./30.6.) velja za vse delavce, ki so na čakanju na delo ali opravičeno odsotni zaradi višje sile, da mora njihovo nadomestilo plače znašati 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot znaša minimalna plača. Tudi če delodajalci ne bodo uveljavljali ukrepov.
6. Postopki na ZRSZ začeti po ZIUZEOP se dokončajo po ZIUZEOP, razen, če bi bilo dokončanje postopka po ZIUZEOP-A za delodajalca ugodneje. Za ugodnejšo se šteje tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči.
7. Delodajalec, ki vloge po ZIUZEOP ni predložil pravočasno, jo lahko vloži v 8 dneh od uveljavitve ZIUZEOP-A.
Več o tem si preberite tukaj.
II. Krizni dodatek in oprostitev plačila PIZ
1. Krizni dodatek se izplača delavcu ob plači.
2. Če delavec dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (67. člen ZDR-1) ima pravico do kriznega dodatka v višini, kot če bi delal polni delovni čas.
3. Delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal. Dodatek pa mu ne pripada za druge odsotnosti z dela.
4. Zaradi spremembe 99. člena je oprostitev plačila PIZ avtomatizem in ni izbira delodajalca. Delodajalec namreč lahko kljub temu, da ne bo plačal prispevkov za PIZ v letu in za leto 2020 deli dobiček, izplačuje nagrade poslovodstvu, izplačuje del plače za poslovno uspešnost, kupuje lastne deleže in delnice.
5. Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci K po SKD, če zaposlujejo do 10 delavcev na dan 13. 3. 2020. Niso pa upravičena tuja diplomatska predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.
6. Vsem delavcem, zaposlenim v invalidskih podjetjih in zaposlenitvenih centrih pripada krizni dodatek. delodajalcu bo znesek za invalida povrnil JŠRIPS, za druge delavce pa je strošek delodajalca (zagotovijo jih iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo).
III. Plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje
Delodajalci, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, so za delavce, ki so na čakanju na delo in za tiste, ki delajo, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, prejete za delo oziroma od nadomestila plače od 13. 3. - 31. 5. 2020.