Čakanje na delo in odsotnost zaradi višje sile po ZIUZEOP (dopolnjeno 12. 4.)

Mega anti korona zakon (ZIUZEOP) velja od 11. aprila do 31. maja 2020, izjemoma do 30. 6. 2020.

Uvodoma opozarjam, da je za bralca in za pravilno interpretacijo zelo pomembno poznavanje ZIUPPP (Ur. l. RS, št. 36/2020), ki velja od 29. marca dalje in ZIUZEOP (Ur. l. RS, št. 49/20). Slednji namreč ZIUPPP v določenih delih bistveno spreminja.

Ureditev za čakanje na delo in opravičeno odsotnost zaradi višje sile velja od 13. 3. do 31. 5. 2020.

ČAKANJE NA DELO (POSLOVNI RAZLOG IN VIŠJA SILA)

Kaj zakon šteje za višjo silo?

• varstvo otrok zaradi zaprtja šol in vrtcev in drugi objektivni razlogi,
• nezmožnost prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza,
• zaprtje mej s sosednjimi državami.

Dodatno se za višjo silo šteje karantena v tuji državi (stališče ZZZS).

Kateri delodajalci bodo lahko uveljavljali celotno povračilo nadomestila plače od 13. 3. - 31. 5.?

Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

• neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč. Če ni posloval celo leto v 2019, je upravičen, če je utrpel vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v marcu 2020 napram februarju 2020 ali vsaj 50 % v aprilu in maju 2020 napram februarju 2020. Pojasnilo FURS: Zmanjšanje prihodkov se bo presojalo glede na pravila za pripoznavanje prihodkov po računovodskih standardih.

Ti pogoji za delodajalca veljajo tudi za opravičeno odsotnost delavcev zaradi višje sile!

Kdaj delodajalec delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati?

• Če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
• Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Pojasnilo FURS:Do ukrepa ne bodo upravičeni delodajalci, ki niso izplačali plač in niso imeli obveznosti predložitve REK-1 obrazca in tudi delodajalci, ki so plače izplačali, pa davčnemu organu niso predložili REK-1 obrazca.
• Če je nad njim uveden postopek stečaja.

Kako delodajalec delavca napoti na čakanje na delo?

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. Le-ta je tudi priloga k vlogi na ZRSZ.

V odredbi delodajalec določi obveznost delavca, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo tudi v času izvajanja ukrepa, če to zahtevajo potrebe delovnega ali proizvodnega procesa (npr. dodatna naročila). Delavec se lahko vrne na delodo 7 zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

Šteje se, da se čakanje "ne prekine", če pride delavec na zahtevo delodajalca na delo do 7 zaporedni dni v tekočem mesecu. Čakanje na delo se prekine, če se na zahtevo delodajalca vrne na delo za več kot 7 zaporednih dni v tekočem mesecu ali ga delodajalec pozove na delo drugič v tekočem mesecu. Ob ponovni napotitvni delavca na čakanje boste morali oddati novo vlogo.

Kako delodajalec delavcu odobri odsotnost zaradi višje sile?

Po mojem mnenju je najbolj primerno, da delavec delodajalcu da vlogo (opiše stanje), delodajalec pa mu odsotnost odobri zaradi višje sile z ugotovitvenim sklepom. To lahko tudi pomeni, da delodajalec delavcu odsotnosti zaradi višje sile ne odobri, če mu potrebe delovnega procesa tega ne dopuščajo. Na drugi strani ga pa ne omejuje, da ne bi smela oba starša, zaposlena v istem podjetju, biti doma, eden zaradi čakanja iz poslovnega razloga, drugi zaradi višje sile (razlogi so lahko različni in povsem utemeljeni).

Kakšne roke in postopek mora delodajalec spoštovati, da bo upravičen do povračila nadomestila plače?

Vlogo bo delodajalec vložil na ZRSZ samo elektronsko. Vse vloge, vložene po trenutno veljavnem ZIUPPP, se bodo obravnavale po ZIUZEOP (108. člen ZIUZEOP).Zato lahko vlogo, kljub temu, da so delavci že od 13. 3. na čakanju na delo, vložite do 18. 4. 2020. To je uradno stališče ZRSZ!

Več o vlogi na ZRSZ preberite tukaj.

Kakšna bo višina nadomestila plače za delavca in koliko in kdaj bo delodajalec dobil povrnjeno od države?

Za čakanje na delo iz poslovnega razloga in višje sile po ZIUZEOP znaša nadomestilo plače 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. To pomeni, da bo nadomestilo plače delavca, ki prejema minimalno plačo, 100 %.

Država bo povrnila Izplačana nadomestila plač in prispevke za socialno varnost od 13. marca - 31. maja 2020. Je pa nadomestilo, ki ga bo država delodajalcu povrnila, omejen navzgor z zneskom povprečne plače v RS, preračunane na mesec (1.753,84 EUR bruto). Prispevki pa so oproščeni največ od nadomestila plače, vendar največ do višine povprečne plače za 2019 v RS, preračunane na mesec. Če je delavčevo 80 % nadomestilo plače višje 1.753,84 EUR bruto, je razlika strošek delodajalca.

Četudi delodajalec ne bo koristil ukrepa povračila nadomestila (npr. ker ne bo imel upada prihodkov), mora delavcem izplačati nadomestilo plače v višini 80 %.

Povračilo nadomestila se izplačuje mesečno, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Izvedba: Upravičeni delodajalci, ki uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost, oddajo REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1004. Če je izplačano nadomestilo višje od povprečne plače, morajo za razliko (znesek nad povprečno plačo) oddati REK-1 obrazec z navedbo vrste dohodka 1001, pri čemer prispevke za socialno varnost od te razlike obračunajo in plačajo (vir. FURS).

Za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo za čakanje na delo zaradi epidemije delodajalec vpiše v polje M01, nadomestilo za čakanje na delo zaradi višje sile pa v polje M02 (vir. FURS).

Delodajalec o izplačanih nadomestilih, za katere je oproščen plačila vseh prispevkov, predloži ločen obračun, v katerem prispevke (delojemalca in delodajalca) obračuna in prikaže v koloni »Obračunani« (delodajalec mora obračunati in plačati akontacijo dohodnine). Če je z nadomestilom plače izplačana tudi boniteta, povračilo stroškov, premije pokojninskega in invalidskega zavarovanja nad določeno višino, za slednja ne velja oprostitev plačila prispevkov; te prispevke delodajalec poroča v stolpcu »Za plačilo«. Za izplačila plače in nadomestila plače, za katere se ne prizna oprostitev, se predloži ločene obračune, na uveljavljen način (šifre vrste dohodka REK-1 1001, 1091; PNiPD 5550). Uvedene so nove šifre vrste dohodka: REK-1: 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije PniPD: 5552 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka (vir: FURS).

So za delodajalca kakšne omejitve?

• delodajalec lahko odredi čakanje na delo vsem delavcem (tudi varovanim kategorijam),
• dopustno je odrediti čakanje na delo, četudi imajo delavci pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa višek ur,
• delavci ne rabijo najprej izrabiti lanskega letnega dopusta, šele nato so lahko napoteni na čakanje na delo,
• delodajalec med čakanjem in po zaključku čakanja na delo ni omejen glede odpuščanja delavcev.

Sankcije za delodajalca:

Če delavcem ne izplačuje neto nadomestila plače, če odreja nadurno delo in če o rotaciji delavcev na čakanju (da novega ali nekoga pokliče nazaj na delo) ne obvesti ZRSZ, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v 3-kratni višini + to je prekršek (globa od 3.000 – 20. 000 eur).