Kako pravilno postopati z delavci v času koronavirusa

Dejstvo je, da bo marsikateri delodajalec zaradi aktualnih kriznih razmer, ki jih povzroča koronavirus imel velike poslovne težave, zato je dobro poznati zakonite možnosti, ki jih ima na razpolago, tako glede omogočanja dela zaposlenih od doma, začasnega čakanja na delo doma kot nenazadnje tudi glede možnosti podaje odpovedi iz poslovnih razlogov ipd..

Po vsej verjetnosti najbolj pogosta varianta, ki bo prišla v poštev, je vsekakor možnost začasne napotitve delavcev na čakanje na delo doma, skladno s 138. členom ZDR-1, na podlagi katerega delavcem pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 7. odst. 137. člena istega zakona, kar de facto pomeni nadomestilo plače v višini 80 % delavčeve povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Takšna odreditev delodajalca mora biti pisna, člani zbornice pa do tovrstnega »muštra«, ki je zanje brezplačen, lahko dostopajo na naših spletnih straneh: https://www.svetovanje.si/svetovanje/vzorci 

Za delavce, ki jih delodajalec začasno napoti na čakanje na delo doma, bo pod določenimi pogoji delodajalec lahko uveljavljal pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plač. Sam postopek uveljavljanja teh povračil, višino le-teh, obveznosti delodajalca in delavca ter druge relevantne okoliščine bo podrobneje urejal Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki bo po nujnem postopku sprejet zelo v kratkem. Ker se v zakonodajnem postopku kljub vsemu lahko še kaj pomembnega spremeni, bomo podrobnosti iz tega zakona pojasnjevali takoj po njegovi uradni uveljavitvi. 

Ob predpostavki, da ima delodajalec že sicer poslovne težave zaradi katerih je zaposlenim težko zagotavljati delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in predstavlja situacija povezana s koronavirusom še dodatne ekonomske težave, je tako zagotovo podana pravna podlaga tudi za izpeljavo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. S tem v zvezi je vsekakor nujno opozoriti, da sta obvezen sestavni del tovrstne odpovedi tudi odpovedni rok in odpravnina, oboje pa je odvisno od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ki podaja odpoved in njegovih eventuelnih prednikih. Ob tem je seveda nujno upoštevati tudi eventuelne varovane kategorije oseb, ki jim odpovedi iz poslovnih razlogov sploh ni moč podati (npr. nosečnice) ali pa le pod določenimi dodatnimi pogoji (invalid, delavec pred upokojitvijo).

Ob predpostavki, da pri delodajalcu poslovanje ni posebej moteno, je v dejavnostih, kjer narava dela seveda to omogoča, predvsem iz zdravstvenega vidika zelo smiselno razmisliti, da se zaposlenim omogoči delo od doma. V tem primeru delavcem pripada plača (kot če bi delali na sedežu podjetja) in povračilo za prehrano. Ne gre pa jim prevoz na delo in z dela.

V primeru, da imajo delavci pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v določenem referenčnem obdobju evidentiran presežek ur, naj se ta višek v doglednem obdobju izravna oz. skompenzira.

V zvezi s koriščenjem letnega dopusta, delodajalcem odsvetujemo, da bi delavcem enostransko odredili koriščenje celotnega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Izraba letnega dopusta je namreč stvar dogovora med delavcem in delodajalcem. Kljub vsemu pa ima delodajalec možnost, da preko plana izrabe letnega dopusta, od delavcev zahteva planiranje in izrabo vsaj sorazmernega dela letnega dopusta za tekoče koledarsko leto (3/12). V primeru, da delavec planiranje in izrabo namreč odreka, mu bo delodajalec sorazmerni del letnega dopusta v skrajnem primeru lahko enostransko odredil. Situacija pa je popolnoma drugačna v primeru, da ima delavec še ostanek letnega dopusta za preteklo koledarsko leto, saj je v takšnem primeru mogoča enostranska odreditev izrabe, v kolikor delavec na prostovoljno izrabo ne pristaja.

Vsekakor zelo smiselno pa bi bilo tudi to, da se delodajalec z delavci poskuša dogovoriti za neplačan dopust. Ta dogovor mora biti sporazumen. V tem primeru delavec ne dobi plače, delodajalec pa je dolžan plačati prispevke.

Po prejetju današnje informacije (četrtek 12. 03. 2020), da bodo šole, vrtci predvidoma od 16. 03. 2020 zaprte, se zastavlja vprašanje, kakšno nadomestilo bo pripadalo delavcem, ko bodo ostali doma, kar ocenjujemo kot primer višje sile.  Menimo, da bodo v takih primerih, ko delavci ne bodo mogli opravljati dela zaradi višje sile,  na podlagi 6. odst. 137. člena  ZDR-1, upravičeni do polovice plačila, do katerega bi bili sicer upravičeni, če bi delali, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. 

Dušan Bavec