Najpogostejše napake pri davčni obravnavi reprezentance in obdarovanja

Poslovna darila in obdarovanje so vsakoletna praksa. Kljub temu še vedno prihaja do napak pri davčni obravnavi daril. V MINIMAXU so pripravili blog, v katerem so se posvetili najpogostejšim napakam, ki jih počnejo tako podjetniki kot računovodje.

O davčni obravnavi poslovnih daril in reprezentance smo pisali pred letom dni v tem zapisu. Tokrat se bomo posvetili najpogostejšim napakam podjetnikov in računovodij.

Pogostitev zaposlenih

• Pri zaposlenih pogostitev ne predstavlja bonitete v primeru, ko je dana vsem zaposlenim pod enakimi pogoji po 1. točki 3. odstavka 39. člena Zdoh-2.
• V primeru, da so pogostitve deležni le posamezni predstavniki podjetja, ta predstavlja boniteto, če vrednost presega 15 evrov.

V drugem primeru je pogostitev dohodek iz zaposlitve, prejet v naravi, oziroma darilo po 39. členu Zdoh-2. Celotni strošek je davčno nepriznan. Davčno priznan bi bil le v primeru, ko bi zaposlenim obračunali boniteto.

Najpogostejše napake

• Računi za pogostitev ne vsebujejo seznama udeležencev. Tega je podjetnik dolžan pripraviti in velja kot priloga računa in ga mora oddati računovodji. 
• Podjetje ne pripravi evidence udeležbe pri pogostitvi po zaposlenih in vrednostih v posameznem davčnem obdobju. Iz evidence udeležencev je razvidno ali gre za boniteto zaposlenih. 
• Kadar so pogostitve deležni le posamezni zaposleni, se strošek pogostitve obravnava kot reprezentanca, tudi kadar znesek presega 15 evrov, saj v tem primeru predstavlja boniteto in je zaposlenim treba obračunati dohodnino. 
• Podjetja udeležbo študentov in drugih zaposlenih na podlagi pogodb, ki ne štejejo za zaposlitev po ZDR, obravnavajo kot udeležbo zaposlenih. Zanje namreč ne veljajo določitve Zakona o delovnih razmerjih, in jih je treba obravnavati na enak način kot pogostitev poslovnih partnerjev. 

Pogostitev poslovnih partnerjev

Pogostitev poslovnih partnerjev moramo obravnavati kot drug dohodek po 105. členu Zdoh-2. V primeru pogostitve poslovnih partnerjev Zakon o dohodnini v 108. členu določa, da se šteje za boniteto vrednost daril, ki presegajo 42 evrov oziroma 84 evrov v celotnem davčnem letu. Če je vrednost pogostitve nižja od 42 evrov, za prejemnika ne predstavlja bonitete. V primeru, da poslovne partnerje gostimo le enkrat letno, je ta znesek lahko 84 evrov. Kot darilo se šteje tudi pogostitev poslovnih partnerjev.

Strošek pogostitve bomo v celoti knjižili kot strošek reprezentance, saj gre v tem primeru za druženje s poslovnimi partnerji in običajno poslovno prakso. Po ZDDPO je strošek reprezentance davčno priznan v višini 50 %, zato se polovica stroška izvzame iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb.

Najpogostejše napake

• Računi za reprezentanco ne vsebujejo seznama udeležencev, ki jih je na prejeti račun dolžan navesti podjetnik ob predložitvi dokumenta računovodji.
• Ob udeležbi poslovnih partnerjev pri pogostitvi moramo na račun navesti ime in priimek poslovnega partnerja in podjetja, iz katerega prihaja. Tako si zagotovimo evidenco po poslovnih partnerjih in vrednostih v posameznem davčnem obdobju. Če skupna vsota presega dovoljene vrednosti, pravočasno obračunamo boniteto. 

Darila zaposlenim

Davčna obravnava obdarovanja zaposlenih je enaka kot pri pogostitvi. Če gre za vrednosti, ki znašajo manj kot 15 evrov, ne predstavlja bonitete. Iz vidika DDPO strošek darila zaposlenim ni davčno priznan strošek.

Najpogostejše napake

• Računi za nakup daril ne vsebujejo seznama prejemnikov.
• Strošek daril se obravnava kot reprezentanca. 
• Podjetje ne vodi evidence prejemnikov daril po zaposlenih in vrednostih v posameznem davčnem obdobju.
• Tudi kadar znesek darila v posameznem davčnem obdobju preseže 15 evrov, darilo ne predstavlja bonitete, saj je strošek darila za zaposlene davčno nepriznan strošek. 

Darila poslovnim partnerjem

Ko govorimo o obdarovanju poslovnih partnerjev, bomo boniteto obračunali, če vrednost darila presega dovoljen znesek 42 evrov oziroma 84 evrov v enem davčnem obdobju. Kadar poslovnega partnerja obdarimo pri poslovnem srečanju, na primer poslovnem kosilu, gre za strošek reprezentance. Če pa poslovnemu partnerju darilo pošljemo in prejemniku ni bila obračunana boniteta, je strošek darila v celoti davčno nepriznan.
Z vidika davka od dohodka pravnih oseb so v celoti ali delno davčno priznani tisti stroški daril, ki jih lahko uvrstimo v strošek reprezentance in tisti, od katerih je bila obračunana in plačana dohodnina.

Najpogostejše napake

• Računi za nakup daril ne vsebujejo seznama prejemnikov in vrednosti danih daril v posameznem davčnem obdobju.
• Strošek daril poslanih poslovnim partnerjem po pošti, se obravnava kot reprezentanca.
• Boniteta se ne obračuna, ko pošljemo darilo poslovnemu partnerju po pošti.
• Boniteta se ne obračuna, ko znesek v posameznem davčnem obdobju preseže dovoljeno vrednost.

Za zagotavljanje podatkov ali je treba za prejemnika obračunati drug dohodek, je nujno voditi evidenco prejemnikov in vrednosti danih daril skozi vse leto.
Kakšna bo obravnava stroška obdarovanja poslovnih partnerjev, je odvisno od tega, kako bo darilo izročeno.

Obdarovanje otrok zaposlenih

Da darilo ne predstavlja bonitete, mora biti otrok mlajši od 15 let, in darilo ne sme presegati 42 evrov. Za podjetje so darila do višine 42 evrov tudi davčno priznan odhodek. Darilo lahko delavčev otrok prejme tudi v denarju do dovoljene vrednosti.

Najpogostejše napake

• Strošek daril za otroke se obravnava kot davčno nepriznan, tudi, kadar vrednost ne presega 42 evrov.
• Boniteta ni obračunana staršu otroka, tudi kadar znesek v posameznem davčnem obdobju preseže dovoljeno vrednost, račun pa se evidentira kot reprezentanca. Vsakokrat, ko boniteta ni obračunana, pa bi morala biti, je strošek davčno nepriznan.

Pravilno davčno evidentiranje predstavlja dodatno administrativno dela in včasih zahteva pripravo na videz nesmiselnih evidenc. Da bi se napakam izognili, moramo računovodje in podjetniki sodelovati, saj predpise pripravlja zakonodajalec.

Pripravila: Mojca Vincek, Kleos, računovodske storitve d. o. o.

vir: minimax