Vozila lahko servisirajo vsi avtoserviserji ne le pooblaščeni

Državna revizijska komisija je razveljavila razpis FURS-a za servisiranje službenih avtomobilov, ker je ocenila, da FURS ni ravnal v skladu z zakonom o javnih naročilih. Razpisni pogoji so dovoljevali prijavo le pooblaščenim serviserjem določenih znamk vozil.

S tem so omejili krog ponudnikov, zaradi česar bi lahko FURS servisiranje voznega parka plačeval dražje. Odločitev je pomembna zaradi vseh novih javnih razpisov, saj morajo njihovo odločitev spoštovati vsi! Na nekorektnost in omejevanje konkurence je mnogo let opozarjala tudi sekcija avtoserviserjev in pri tem sodelovala tudi z Agencijo za varstvo konkurence (AVK).

Prav AVK je bila tista, ki je zahtevala razveljavitev razpisa. V sklepu je zapisala, da:

• zahteva za izključno pooblaščene serviserje "ne temelji na objektivno utemeljenih okoliščinah in potrebah naročnika",
• takšna zahteva onemogoča sodelovanje neodvisnim serviserjem, s čimer je v nasprotju s cilji iz uredb Evropske komisije, in
• da je FURS ravnal v nasprotju z javnim interesom.

Zakaj je dogodek zgodovinska odločitev:

1. odločitev nakazuje na bodočo prakso pri razpisih v javni upravi in državnih podjetjih;
2. odločitev državne revizijske komisije pomeni, da so dolgoletna prizadevanja, utemeljevanja in zavzemanja sekcije avtoserviserjev pri OZS uspešna in da se je sekcija ves čas zavzemala za pravico in ne le zagovarjala del svojih članov;
3. končno bo tudi v Sloveniji uporabljen nediskriminatorni pristop pri javnih razpisih.

Sekcija je že mnogo let  opozarjala na sprejeto Uredbo Evropske komisije (tako imenovano Montyjevo uredbo), ki daje neodvisnim avtoserviserjem pravico do dostopa do informacij, orodij in popravljanja vozil tudi v času tovarniške garancije vozil. Ko pa je Evropska komisija leta 2010 objavila Uredbo 461/2010, kjer je eksplicitno zapisala, da »…škodljiv učinek se lahko na primer pojavi, če se ustvarijo ovire za vstop na trg ali širitev, ki izključujejo konkurenčne dobavitelje in škodijo potrošnikom, zlasti z višanjem cen ali omejevanjem izbire …« ter v nadaljevanju še pojasnila, da »…popravila  in  vzdrževanje kot celota predstavljajo zelo velik delež skupnih izdatkov potrošnikov za motorna vozila, ki pomenijo pomemben delež povprečnega proračuna potrošnika« in da »…Razpoložljivost tako rezervnih delov kot tudi storitev popravil in vzdrževanja prinaša precejšnje koristi potrošnikom, zlasti ker pogosto obstajajo velike razlike v ceni med deli ali storitvami, ki jih ponuja, prodaja ali preprodaja proizvajalec vozil oz. pooblaščeni uvoznik vozil.« Tako so neodvisni avtoserviserji dobili dostop do informacij, ki so nujna za popravilo in vzdrževanje vozil pod enakimi pogoji kot pooblaščeni avtoserviserji  in jasno je bilo tudi navedeno, da za popravilo vozil v času tovarniške garancije ni potrebno uporabljati originalnih rezervnih delov ampak je mogoče uporabljati tudi druge rezervne dele, ki ustrezajo kakovosti originalnih delov – poznamo jih kot rezervne dele „enake kakovosti“« (ki so odobreni tudi s strani proizvajalcev vozil!).

Sekcija je že vse od leta 2010 opozarjala Agencijo za varstvo konkurence (AVK) na nepravilnosti, ki so se pojavljale v Sloveniji. Zaradi počasnosti je sekcija avtoserviserjev pri OZS poročala tudi na Evropskem združenju proizvajalcev in serviserjev vozil CECRA. To se je vendarle v nadaljnjih postopkih tudi pri AVK večkrat izkazalo kot upravičeno opozorilo – npr. primer Hyundai leta 2015, primer Renault leta 2018. Tudi zato je AVK izvedla širšo anketo med avtoserviserji in rezultate objavila konec lanskega leta. Vsi rezultati pritrjujejo in potrjujejo stališču sekcije avtoserviserjev pri OZS.

Ob tem na Sekciji avtoserviserjev pri OZS ves čas opozarjamo, da mora avtoserviser, če s popravilom in vzdrževanjem vozila ne želi ogroziti tovarniške garancije:

• poznati in upoštevati navodila in normative proizvajalca glede vzdrževanja in popravila vozila (imeti veljavno licenco za programsko opremo s tehničnimi informacijami - npr. Autodata, Bosch, Haynes Pro, Texa ali program od proizvajalca vozil blagovne znamke),
• razpolagati z ustrezno diagnostično napravo za odkrivanje tehničnih napak (imeti veljavno licenco za tako programsko opremo),
• vgrajevati tovarniško priznane originalne ali originalu enakovredne nadomestne dele,
• imeti obrtno dovoljenje za ustrezno dejavnost (razen, če je ponudnik gospodarski subjekt, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razvršča med velike in srednje družbe ali v dejavnosti 45.200 posluje kot izjema, opredeljena v drugem odstavku 5. člena Obrtnega zakona) in
• imeti ustrezno vodeno dokumentacijo in evidence takih popravil in pregledov.

Večkrat je sekcija tudi opozarjala na te nepravilnosti pristojno ministrstvo za infrastrukturo in tudi pripravljavce javnih razpisov. Več najdete v tem članku.

Odločitev Državne revizijske komisije

Aktualne informacije sekcije avtoserviserjev lahko spremljate na njihovi spletni strani, kjer je objavljenih veliko koristnih informacij.