FURS opravlja nadzor s področja:

• obdavčitve različnih vrst davkov (davka od dohodkov pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti, davka na dodano vrednost, dohodnine in ostalih davkov itd),
• transfernih cen,
• ostalih dajatev (prispevki za socialno varnost itd),
• carin (vnosa, iznosa, tranzita in prenosa blaga v skladu s carinskimi predpisi), trošarin in okoljskih dajatev,
• dela in zaposlovanja na črno,
• prirejanja iger na srečo,
• davčnih blagajn,
• izvajanja Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih – ZpreZP-1,
• izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT-1,
• nadzor na področju skupne kmetijske politike in Zakona o gozdovih,
• predpisov, s katerimi so določeni posebni ukrepi zaradi interesov varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, varstva pravic intelektualne lastnine itd.

FURS opravlja naslednje vrste finančnih nadzorov:

1. Davčni nadzor davčnih obračunov (nad izpolnjevanjem obveznosti predlaganja obračunov davka in nadzor predloženih obračunov davka).
2. Davčni nadzor posameznega področja poslovanja (le za določeno področje poslovanja).
3. Davčni inšpekcijski nadzor (nadzor obsega dve ali več področij poslovanja oziroma nadzor enega ali več davkov za eno ali več obdobij).
4. Finančne preiskave (z namenom, da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo hujše kršitve predpisov).
5. Druge nadzore, za katere je prav tako pristojen FURS.

Finančni nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev v skladu z načelom enakomernega nadziranja vseh zavezancev, prednostno pri tistih, kjer so tveganja nepravilnega izpolnjevanja davčnih obveznosti večja. Poseben poudarek je dan področjem, kjer prihaja do kršitev pravic delavcev in področjem, kjer je večji obseg sive ekonomije. Objektivni kriteriji so pripravljeni na podlagi analize tveganja. Del nadzora pa poteka po metodi naključnega izbora.

Uradne osebe FURS, ki imajo posebna pooblastila za izvajanje nadzora so inšpektor, carinik, preiskovalec in kontrolor.

Uradna oseba lahko pri opravljanju nalog FURS:

• ugotavlja identiteto osebe in status zavezanca,
• zbira in pridobiva obvestila ter podatke,
• zahteva predložitev podatkov, listin in dokumentov in drugih zapisov ter zavaruje podatke,
• uporablja tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje,
• odvzame in pregleduje vzorce blaga,
• ugotavlja namensko uporabo označenih energentov in vsebnosti sredstev za označevanje energentov,
• zaseže listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari,
• vstopa na zemljišča, v prostore in objekte ter jih pregleda,
• pregleduje naprave, blago in druge stvari,
• ustavi prevozna sredstva,
• pregleduje in preiskuje prevozna ter prenosna sredstva,
• opravi varnostni pregled,
• pregleduje osebe,
• uporablja prisilna sredstva,
• prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo,
• uporabi tehnično opremo, službene pse, službena vozila s prednostjo,
• zadrži kršitelja,
• opravlja druga dejanja, ki so v skladu z namenom opravljanja nalog finančne uprave.

Uradna oseba lahko v postopku finančnega nadzora, glede na ugotovitve zbrane v nadzoru, izvaja različne ukrepe, npr. izda odmerno odločbo, uvede prekrškovni postopek, prepove opravljanje dela, zapečati poslovne prostore in spletne strani, odstopi zadevo ustreznemu organu (npr. če zazna sum storitve kazniva dejanja).

FURS zavezance za davek obvešča o področjih, kjer ugotavlja nepravilnosti, ter jih javno poziva k samoprijavi. Rezultat tega je, da se vse več zavezancev za davek odloča za samoprijavo in prostovoljno poravna neplačane davčne obveznosti, s čimer se izogne kaznovanju za davčne prekrške.

Finančni nadzor se lahko opravlja v:

• poslovnih prostorih zavezanca,
• na terenu,
• v poslovnih prostorih finančnega organa.

Finančni nadzor se praviloma opravlja v poslovnem delovnem času. Lahko pa tudi izven poslovnega delovnega časa, če je to nujno potrebno zaradi namena nadzora.

Davčni inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju: DIN) obsega nadzor nad upoštevanjem zakonov, in sicer z namenom ugotoviti ali so dajatve pravilno in pravočasno obračunane in plačane.

Praviloma se prične z vročitvijo sklepa o začetku DIN. Davčni inšpektor (v nadaljevanju: inšpektor) lahko začne opravljati DIN po poteku osmih dni od vročitve sklepa. Če je ogrožen namen DIN, se postopek lahko začne tudi brez izdaje sklepa, in sicer s tem, ko inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja DIN.

Po končanem DIN inšpektor sestavi zapisnik, ki se vroči zavezancu. Zapisnik vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. Na zapisnik lahko zavezanec za davek poda pripombe najpozneje v 20 dneh (če gre za carinske zadeve pa je ta rok 30 dni) po njegovi vročitvi.

V primeru prejema pripomb s strani zavezanca in če se te nanašajo na nova dejstva in dokaze, ki so obstajala pred izdajo zapisnika ter jih zavezanec upravičeno ni mogel navesti, inšpektor izda dodatni zapisnik. V primeru, da zavezanec ni podal pripomb na (dodatni) zapisnik ali pripombe ne navajajo nova dejstva in dokaze, inšpektor izda odločbo. Zoper odločbo je mogoča pritožba v 30 dneh od njene vročitve.

Če v postopku ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, inšpektor izda sklep o ustavitvi postopka. V primeru neplačila davčnih obveznosti, FURS začne davčno izvršbo.

Pri pravnih osebah, ki niso velike gospodarske družbe, in pri fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja.

Davčni inšpekcijski nadzor se lahko razširi tudi na druga obdobja oziroma druge vrste davka, če obstaja sum zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davkov.

Pravica, ki je hkrati tudi dolžnost zavezanca, je sodelovanje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za odločitev v nadzoru. Zavezanec je dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in ostalo dokumentacijo in dajati pojasnila. Obveznost zavezanca je, da se odzove vabilu inšpektorja, v nasprotnem primeri se zavezanca lahko prisilno privede.

Ostale pravice zavezancev so:

• Prisoten je lahko pri nadzoru in je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih v nadzoru ter med postopkom, razen če to onemogoča potek davčnega inšpekcijskega nadzora.
• Opozorjen je, da lahko imenuje osebo za dajanje podatkov in pojasnil.
• Ima lahko strokovnjaka, ki mu daje pojasnila in nasvete – npr. davčnega svetovalca.