Komisijska prodaja in davčno potrjevanje računov

V primeru komisijske prodaje je glede davčnega potrjevanja računov treba upoštevati, katere račune za opravljeno dobavo mora davčni zavezanec izdati po DDV zakonodaji. Gre za primere prodaj blaga, ki jih komisionar opravi v svojem imenu in po nalogu in za račun drugega (komitenta).

Da gre za prodajo komisionarja v svojem imenu, izhaja tudi iz 788. člena Obligacijskega zakonika – OZ, ki določa, da se s komisijsko pogodbo komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.

Pri komisijski prodaji blaga sta z vidika DDV zakonodaje vedno opravljeni dve dobavi blaga, pri čemer komitent (npr. fizična oseba, ki prinese blago v prodajalno) opravi dobavo blaga komisionarju (davčnemu zavezancu, ki proda blago končnemu kupcu), komisionar pa opravi dobavo blaga končnemu kupcu. Navedeno pomeni, da je treba za vsako opravljeno dobavo zagotoviti, da je izdan račun. Pri tem je treba upoštevati, da komitentu - fizični osebi ni treba izdati računa, če prodaje ne opravi v okviru opravljanja ekonomske dejavnosti. Prav tako je treba zagotoviti, da je izdan račun za provizijo, ki jo komisionar zaračuna komitentu. 

Glede obračunavanja DDV od prodaje rabljenega blaga je treba upoštevati, da je v sistemu DDV za prodajo rabljenega blaga določena posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine (v nadaljevanju posebna ureditev), po kateri se v skladu s 104. členom ZDDV-1 DDV obračuna od razlike v ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec (komisionar), zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni. V skladu s 7. točko prvega odstavka 101. člena ZDDV-1 je obdavčljivi preprodajalec katerikoli davčni zavezanec, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti in z namenom nadaljnje prodaje kupuje ali uvaža rabljeno blago (kot tudi umetniške predmete, zbirke, starine), ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija za nakup ali prodajo. V skladu s prvim odstavkom 106. člena ZDDV-1 pa obdavčljivi preprodajalec lahko uporablja splošno ureditev za vsako dobavo, za katero velja posebna ureditev (uporaba splošne ureditve je opcijska). 

Mali davčni zavezanec, ki je oproščen plačila DDV do limita 50.000 eurov po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1 in se ni prostovoljno identificiral za namene DDV, v sistemu DDV opravlja oproščene dobave in ne more uporabljati posebne ureditve. To pa pomeni, da se pri malem davčnem zavezancu v limit 50.000 eurov obdavčljivega prometa v skladu s sedmim odstavkom 94. člena ZDDV-1 všteva celoten znesek opravljenih obdavčljivih dobav (torej vrednost dobav rabljenega blaga in ne samo razlika v ceni ali znesek provizije).

Določitev obveznosti za DDV in davčno potrjevanje računov za prodajo rabljenega blaga je tako odvisna od statusa davčnega zavezanca, ki ga ima v sistemu DDV (identificiran za namene DDV ali mali davčni zavezanec), izpolnjevanja pogojev za uporabo te posebne ureditve (103. člen ZDDV-1) ali odločitev za opcijsko uporabo splošne ureditve, in sicer:

I. Davčni zavezanec (komisionar) mora po DDV zakonodaji izdati račun za prodano blago stranki, in sicer: 

a) Če je komisionar identificiran za namene DDV in od dobave rabljenega blaga obračunava DDV po posebni ureditvi, DDV na računu ne navede, mora pa na računu med drugim navesti  ustrezno klavzulo oz. navedbo glede uporabe te posebne ureditve (»Posebna ureditev – rabljeno blago«). 

Glede davčnega potrjevanja računov je pri tako opravljeni komisijski prodaji blaga treba upoštevati, da komisionar blago prodaja v svojem imenu in za tuj račun in račune izdaja v svojem imenu in za tuj račun. Zato se za tako izdane račune v davčno potrjevanje posreduje enaka datoteka kot pri izdajanju računov v svojem imenu in za svoj račun, in sicer na način, kot je določeno poročanje za posebne ureditve (opisano v odgovoru na vprašanje št. 249). V davčno potrjevanje se ne posreduje davčne številke davčnega zavezanca, za račun katerega prodaja blago (komitenta), saj je obveznost za posredovanje davčne številke predpisana le v primeru izdaje računa v tujem imenu in za tuj račun.

b) Če je komisionar identificiran za namene DDV in DDV od prodaje rabljenega blaga obračunava po splošni ureditvi, mora na računu za opravljeno dobavo navesti davčno osnovo, od katere se obračuna DDV (znesek, ki ga prejme od kupca za prodano blago), ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto in od opravljene dobave blaga obračunati DDV. Na računu mora navesti tudi vse druge podatke, ki so kot obvezni podatki določeni po 82. členu ZDDV-1. Če izda poenostavljen račun, mora biti na računu naveden znesek DDV, ki se plača ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun, in drugi podatki, ki so kot obvezni podatki določeni po 83. členu ZDDV-1. Na računu se ne navaja podatkov o tem, da se je davčni zavezanec sam odločil za obračunavanje DDV po splošni ureditvi. 

Glede davčnega potrjevanja računov pri komisijski prodaji blaga je torej treba upoštevati, da komisionar blago prodaja v svojem imenu in za tuj račun in račune izdaja v svojem imenu in za tuj račun. Za takšne račune se v potrjevanje posreduje enaka datoteka kot pri izdajanju računov v svojem imenu in za svoj račun. Za račune, izdane za komisijsko prodajo blaga, v davčno potrjevanje ni treba posredovati davčne številke davčnega zavezanca, za račun katerega prodaja blago (komitenta), saj je obveznost za posredovanje davčne številke predpisana le v primeru izdaje računa v tujem imenu in za tuj račun.

c) Če je komisionar mali davčni zavezanec, oproščen plačila DDV po 94. členu ZDDV-1. na računu DDV ne obračuna, mora pa na računu navesti prodajno ceno blaga brez DDV in druge obvezne podatke na računu v skladu s 141. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik.

V postopku davčnega potrjevanja računov o tako opravljeni dobavi, oproščeni plačila DDV, poroča, kot je določeno za poročanje o oproščeni dobavi (opisano v odgovoru na vprašanje št. 247). Tudi v takem primeru ne posreduje davčne številke komitenta, saj dobave ni opravil v njegovem imenu za njegov račun.

Davčni zavezanec (komisionar) mora račun za opravljeno dobavo (prodajo blaga stranki) davčno potrditi, če je plačan z gotovino (gotovina po ZDavPR).

II. Davčni zavezanec (komitent) mora zagotoviti, da je za dobavo blaga komisionarju izdan račun (na podlagi obvestila komisionarja o opravljeni prodaji). Obvestilo komisionarja o opravljeni prodaji se lahko šteje kot račun, ki ga komisionar izda v imenu in za račun komitenta, če vsebuje vse podatke, ki so kot obvezni podatki na računu določeni po DDV zakonodaji. Račun je treba davčno potrditi, če mu ga komisionar plača z gotovino. Če komitent ni davčni zavezanec po 5. členu ZDDV-1, mu za dobavo blaga, ki jo opravi komisionarju, po DDV zakonodaji ni treba izdati računa (dobava ni predmet DDV), zato ta dobava v takem primeru ni predmet davčnega potrjevanja računov.

III. Če davčni zavezanec (komisionar) komitentu zaračuna svojo storitev (provizijo), mora zagotoviti, da je izda račun in ga davčno potrdi, če je plačan z gotovino.

Iz navedenega izhaja, da komisionar blago prodaja v svojem imenu in za tuj račun in račune izdaja v svojem imenu in za tuj račun, zato za takšne račune v potrjevanje posreduje enako datoteko kot pri izdajanju računov v svojem imenu in za svoj račun. Za račune, izdane za komisijsko prodajo blaga, se v davčno  potrjevanje ne posreduje davčne številke davčnega zavezanca, za račun katerega prodaja blago (komitenta), saj je obveznost za posredovanje davčne številke predpisana le v primeru izdaje računa v tujem imenu in za tuj račun.

Pojasnjujemo še, da davčni zavezanec (komisionar), ki je opravil komisijsko prodajo, s katero je presegel limit 50.000 evrov obdavčljivega prometa, vendar se ni pravočasno identificiral za namene DDV (ker npr. ni upošteval, da se pri komisijski prodaji v limit 50.000 evrov všteva celotna vrednost dobave rabljenega blaga), v sistemu DDV ni opravil oproščene dobave, ampak je dejansko opravil obdavčeno dobavo, od katere mora obračunati DDV po posebni ureditvi za rabljeno blago ali po splošni ureditvi. Obveznost za DDV iz naslova popravljanja napak v obračunu DDV za pretekla obdobja vključi v skladu z 88b členom v prvi predloženi obračun DDV.

Če zavezanec za račune v potrjevanje ni pošiljal ustreznih podatkov (kot je opisano v točkah I.a, I.b in I.c), se podatki za nazaj popravijo tako, da se v potrjevanje pošljejo tehnični popravki računov. Postopek je opisan v prvi točki odgovora na vprašanje št. 301.