Pomen dokupljene dobe na upokojevanje pro et contra

Potem, ko je ministrstvo za delo mesec dni nazaj predstavilo izhodišča za novelo pokojninskega zakona so posamezne interesne skupine, socialni partnerji pa tudi razne civilne iniciative že začele pripravljati svoje predloge rešitev problemov, ki jih tarejo, saj želijo ob pravem času »pristaviti svoj lonček«, po načelu »kuj železo dokler je vroče«.

Zadnje dni smo priča predvsem intenzivnim aktivnostim Civilne iniciative Dokup dobe, ki opozarjajo na po njihovem nepravično upoštevanje obdobij dokupljenih študijskih let in časa služenja vojaškega roka. Počutijo se ogoljufane in se sklicujejo na ustavno zagotovljeno načelo enakosti. Ne zdi se jim namreč prav, da se po noveli ZPIZ-2 obdobja prostovoljnega zavarovanja štejejo v pokojninsko dobo brez dokupa, medtem, ko se obdobja dokupa študijskih let in vojske še vedno štejejo v pokojninsko dobo z dokupom, pa četudi je bil tak dokup precej dražji od prostovoljnega zavarovanja. Od zakonodajne oblasti (parlamenta) sedaj pričakujejo odpravo krivice, ki jo je le-ta povzročila s sprejetjem ZPIZ-2, pri tem pa se sklicujejo na podporo varuha človekovih pravic in direktorja ZPIZ-a Marijana Papeža, ki naj bi v časopisu Dnevnik izjavil: »ljudem je bila storjena krivica«, pa tudi nekaterih pravnih strokovnjakov iz akademske sfere.

Moj namen nikakor ni zagovarjati ene ali druge strani, prav tako tudi ne delati analiz posameznih izjav in še posebej ne v kakšnem kontekstu so bile izrečene, toda ker sem sodeloval ob sprejemanju ZPIZ-2 in ker se s tovrstno problematiko ukvarjam že poldrugo desetletje, lahko izpostavim nekaj dejstev, bralec naj si pa sam ustvari svojo sliko:

Dokup študijskih let ali obdobja služenja vojaškega roka že v času veljavnosti starega pokojninskega zakona ZPIZ-1 ni štel v delovno dobo, za razliko od drugih vrst dokupa, zato je bil vsak upokojenec, ki je izpolnil zahtevano pokojninsko dobo z upoštevanjem teh dveh vrst dokupa, deležen trajnih malusov v višini max 18 %, če ni imel t.i. polne starosti, ki je znašala za moške 63 let.

Za razliko od teh dveh vrst dokupa je obdobje prostovoljnega zavarovanja v času veljavnosti starega pokojninskega zakona ZPIZ-1 štelo v delovno dobo do konca leta 2012.

Pojem delovne dobe je v novem pokojninskem zakonu ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. januarja 2013 zamenjal pojem pokojninske dobe brez dokupa, ki omogoča starostno upokojitev brez odbitkov. V to skupino sodi obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (klasična delovna doba, obdobje porodniške, obdobje opravljanja samostojne dejavnosti, obdobje prejemanja denarnega nadomestila) obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani (to je posledica zadnje novele ZPIZ 2-E), obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti (tudi prostovoljno kmečko zavarovanje).

Kakršnakoli vrsta dokupa kot tudi prostovoljno zavarovanje od leta 2013 dalje pa sodi v navadno pokojninsko dobo, ki v kombinaciji s pokojninsko dobo brez dokupa omogoča zgolj predčasno upokojitev, katere sestavni del so tudi trajni malusi do max. 18 % ob tem pa je škodljiva posledica takšne pokojninske dobe tudi v tem, da starostne meje ni moč zniževati na račun osebnih okoliščin (delo pred 18. letom, JLA, otroci). Kljub morebitnim malusom, pa nikakor ni moč pritrditi navedbam, da se takšna dokupljena dobe sploh ne prizna pri odmeri pokojnine, saj je eno takšno leto prav tako vredno 1,25 %. V primeru, če ima nekdo npr. 39 let pokojninske dobe brez dokupa in 1 leto dokupljene dobe ter mu zaradi njegove nizke starosti grozi visok malus, mu vsekakor svetujem, da naj si na tak ali drugačen način najde takšno zavarovanje, ki sodi v pokojninsko dobo brez dokupa, Malus namreč ni odvisen od tega koliko dokupljene dobe ima zavarovanec, ampak od tega kakšna je razlika med njegovo starostjo ob upokojitvi in med t,i, imenovano polno starostjo in sicer je vsak manjkajoči mesec obremenjen z 0,3% malusom in to trajnim.

Seveda se bi lahko strinjal s tem, da je nekoliko nelogično, da sodi obdobje prostovoljnega zavarovanja do konca leta 2012, ki je stal le cca 57 €/mesec v kvalitetnejšo pokojninsko dobo brez dokupa, dokup let, ki je bil lahko tudi bistveno dražji, pa v slabšo skupino navadne pokojninske dobe, toda zgolj to sklicevanje na finančno neravnovesje najbrž ne bo dovolj za tozadevne zakonske spremembe kot jih pričakuje CI Dokup dobe. Kljub temu bi za konec lahko dodal »pustimo se presenetiti«, bralcem pa v nadaljevanju spodaj prilagam nekaj tozadevnih člankov kot tudi Sporočilo za javnost ZPIZ z dne 15. 04. 2019. Po podatkih ZPIZ je trenutno še 2485 aktivnih zavarovancev, ki še niso uveljavili pravice iz pokojninskega zavarovanja, zato naj bodo predvsem ti zavarovanci še pred upokojitvijo pozorni na morebitne tozadevno škodljive posledice. Ob zaključevanju tega članka sem se spomnil, da sta me v času mojega študija dobra 3 desetletja nazaj starša zelo nagovarjal, naj si z njunim denarjem kupim delovno dobo, kar bi bilo zelo poceni, pa sem takšno ponudbo vehementno zavrnil. Seveda je za nazaj lahko biti pameten in kot smo v času skupne države radi modrovali, naši »južni bratje« pa še sedaj »e kad bi znao«…

Viri:

Članek Dnevnika: Direktor ZPIZ: Ljudem je bila storjena krivica z dne 25.3.2019

Članek Dnevnika: Dokup dobe je stal toliko kot nekaj steklenic piva z dne 11.4.2019

Sporočilo za javnost ZPIZ z dne 15.4.2019: Dokup pokojninske dobe