Kaj moramo vedeti o odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove

Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe je institut, ki ga delodajalci v praksi uporabljajo kot nadomestilo instituta prerazporeditve delavca, ki  ga je poznala nekoč veljavna zakonodaja.

Na ta način je delodajalcu omogočeno, da se pri odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti razbremeni obveznosti plačila odpravnine. Hkrati s tem spodbuja, da se delavcu ob odpovedi skuša najti druge, nove zaposlitvene možnosti in omogočiti nadaljevanje zaposlitve po prenehanju odpovedane pogodbe na podlagi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi.

Ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi mora biti v pisni obliki. Če delavec sprejme ponudbo delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 15 dni od prejema pisne ponudbe.

Če delavec sprejme ponudbo in sklene novo pogodbo o zaposlitvi, se delovno razmerje nadaljuje pod novimi pogoji na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi; prejšnja pogodba o zaposlitvi je odpovedana in po poteku odpovednega roka preneha, delavec pa vnaprej opravlja delo na podlagi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, zaradi učinkovanja odpovedi pride do prenehanja zaposlitve z vsemi njenimi posledicami.

Čeprav v primeru, če delavec sprejme ponudbo, ne pride do prenehanja zaposlitve, saj delavec nadaljuje z zaposlitvijo na podlagi nove pogodbe, je odpoved s ponudbo nove pogodbe še vedno odpoved, le da je delodajalec delavcu ob tem ponudil tudi novo pogodbo o zaposlitvi, zato Zakon o delovnih razmerjih določa, da se tudi za ta institut uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato med drugim delavec tudi obdrži pravico do (celotnega) pravnega varstva pred sodiščem glede presoje odpovedi, enako kot v vsakem drugem primeru odpovedi, pa čeprav sprejme ponujeno novo zaposlitev; če se v tem primeru ugotovi, da je bila odpoved nezakonita, potem se šteje, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena pod razveznim pogojem, za delavca pa bo za naprej spet učinkovala prvotna pogodba o zaposlitvi.

Položaj in pravice delavca so odvisne od tega, kakšno novo zaposlitev delodajalec ponudi, in od tega, ali delavec sprejme ali ne sprejme ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi. Pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu je ureditev sledeča:

• če delodajalec pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, delavec nima pravice do odpravnine, in sicer tako v primeru, če delavec to ponudbo sprejeme, kot tudi v primeru, če je ne sprejme ('ustrezna zaposlitev' je v zakonu definirana kot zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevozom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca);
• če delavec sprejme ponujeno neustrezno novo zaposlitev (ki torej ne izpolnjuje v prejšnji alineji opisanih pogojev za ustrezno zaposlitev), ima pravico do sorazmernega dela odpravnine; ki jo dogovori z delodajalcem;
• če delavec ne sprejme ponudbe za neustrezno novo zaposlitev, ohrani polno odpravnino.

Če se želi delodajalec pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti razbremeniti plačila odpravnine, mora pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu delavcu že ob odpovedi istočasno ponuditi sklenitev nove pogodbe. Zakon o delovnih razmerjih še določa, da če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu (obveščanje zavoda je obveznost delodajalca in ne le možnost).

Zakon o delovnih razmerjih poleg instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu, ureja še eno podvrsto tega instituta, namreč odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Med obema podvrstama so pomembne razlike.

Za razliko od odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri istem delodajalcu, kjer je treba ponuditi novo zaposlitev istočasno z odpovedjo, če se želi delodajalec razbremeniti plačila odpravnine, je pri odpovedi s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu ponudba lahko dana kadarkoli v času odpovednega roka, in sicer bodisi s strani delodajalca ali s strani zavoda za zaposlovanje. Delodajalec pa se razbremeni plačila odpravnine le, če delavec sprejme ponudbo in sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ob izpolnjevanju tudi drugih predpisanih pogojev, namreč, ponujena mora biti ustrezna zaposlitev za nedoločen čas, novi delodajalec pa se mora v pogodbi o zaposlitvi zavezati, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih.

Opozoriti pa velja, da ne zadostuje, da delodajalec poleg odpovedi delavcu vroči samo  obvestilo, da se je z drugim delodajalcem dogovoril, da delavca zaposlijo z določenim datumom, kar potrjuje tudi sodna praksa.

V primeru, da delavec ne sprejme takšne ponujene zaposlitve četudi je le-ta za nedoločen čas in za ustrezno delo in četudi se novi delodajalec zaveže, da bo pri upoštevanju odpovednega roka in odpravnine upošteval delovnopravno kontinuiteto, mu je delodajalec dolžan izplačati odpravnino v celoti, seveda pa delavec nima pravice do nadomestila pri zavodu za zaposlovanje, saj se smatra, da je ostal brez zaposlitve po svoji volji oz. krivdi.